Ayn Rand: Izvir

  • 05.04.2010

Soočanje dveh gonilnih sil sveta

(Foto: Promocijski material)

2 fotografiji v galeriji

Da se človek loti brati skoraj 700 strani debelo knjigo, potrebuje dober razlog. 700 strani zahteva približno en teden kontinuiranega branja, če predpostavimo, da berete 100 strani na dan, kar nanese nekje dve uri od 24, kar je ... Koliko odstotkov dneva že?

Saj ne vem, zakaj se trudim z matematiko, nikoli mi ni šla. Precejšen del dneva, skratka. Kar hočem povedati, je, da boste toliko prostega časa najbrž namenili samo nečemu, kar vam je zares ljubo. Roman Izvir (CZ, Moderni klasiki, 2009) Ayn Rand bi lahko bila ena od stvari, ki so vredne vašega časa. Naj navedem nekaj razlogov.

Če prisegate na številke, ki govorijo o popularnosti, vas bo prepričal podatek, da je bil roman Izvir – od leta 1943, ko je v Ameriki prvič izšel – prodan v več kot šestih milijonih izvodov. To ni mačji kašelj. To je, kar se literature tiče, ogromno.

Ta nepregledna množica ljudi, ki je roman kupila, ga je pozneje, leta 1998 (na podlagi ankete, ki jo je naredila izdaja Modern Library in je zajela 400 tisoč bralcev), postavila na drugo mesto po pomembnosti med knjigami 20. stoletja. Prvo mesto je zasedla knjiga iste avtorice z naslovom Atlas je skomignil. Toda to ni vse. Izvir je bil drugi tudi na lestvici najpomembnejših knjig vseh časov. Se ob tem sprašujete, katera knjiga je na tej lestvici zmagala?

Biblija, kakopak. Ko smo ravno pri tem, Randove katoliki nikoli niso preveč marali. Najbrž jim je šlo v nos, da verjame v moč človeka, ne boga. In njen roman Izvir ni drugega kot slavospev prav takšni moči, ki sliši na ime Howard Roark. Gre za genialnega arhitekta, ki je poosebljenje volje do moči.

Roark ima vizijo, ki je njegovo edino gonilo in edini cilj: ustvarjati stavbe po lastni podobi. Ne sprejemati kompromisov. Uspeti. Seveda, če pomislimo na zakone družbe (ki jih Randova odlično prikazuje), vsaj na začetku ni preveč uspešen: Roarka zasmehujejo, mu mečejo polena pod noge, ga ignorirajo, poskušajo onesposobiti, kar hočete. A vendar Roark v nobenem trenutku ne spusti glave med ramena. Nasprotno, ves čas ga preveva nekakšna radost do življenja, prepletena z notranjim mirom, prepričanost v svojo vizijo.

700 strani romana je pravzaprav popis boja med dvema skrajnostma: manipulativnimi povprečneži, ki ničesar ne proizvajajo, in genialnimi posamezniki, ki so kre­ativni izvir. Branje bo – če se vrnemo k razlogom 'za' – vsekakor napeto, čeprav je treba priznati, da Randova mestoma pretirava.

Da spletke, v katere postavlja svoje junake, včasih mejijo na tiste iz kake limonade, a vendar. Randova bo zanimiva družba za dve uri na teden. Na koncu branja jo boste ljubili ali sovražili, ali pa kar oboje. V vsakem primeru ne boste mogli nehati brati.

Dijana Matković

Sorodni članki

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri