Fall Out Boy - Bend z napačno frizuro

  • 24.04.2013

Včasih se zgodi, da kakšne glasbenike sovražimo bolj, kot si to morda zaslužijo. Tako se človeštvo očitno ne bo nikoli naveličalo zlivati verbalnega neodobravanja po Justinu Bieberju, ne glede na to, kako besno se mladenič trudi pozirati kot legitimen pop glasbenik.

Svojo porcijo neodobravanja žanje tudi Lady Gaga, kar je bilo vsekakor pričakovati, ko se je sicer popolnoma prijazno newyorško dekle odločilo svoja sporočila posredovati najbolj radikalno možno. S tem se je postavila dovolj v ospredje, da je postala tudi dežurna referenca za vse, kar je danes slabega v pop glasbi. Saj veste – ko vsi, ki smo nad trideset, jadikujemo za časi, ko so glasbeniki pisali in peli svoje lastne komade ... in pri tem še igrali na inštrumente. Tu bi morda bilo pravično s prstom krivde kazati na Madonno, ki brez zadržkov pokaže svoje glasbeno neznanje, Lady Gaga pa se je na napačni strani strelskega voda znašla popolnoma po krivici. Srčika premnogih diskurzov o sporočilnih vrednostih pop glasbe je postala predvsem (če ne zgolj) zato, ker je bil celotna njena ustvarjalnost en velik ekshibi­cionistični šov. Senzacija zavoljo senzacije, ob kateri so številni spregledali, da ima zvezdnicav resnici prav zavidljiv pevski talent in obširno glasbeno znanje.

Ko te dni čakamo na nov album skupine Fall Out Boy in se spominjamo podobnega gneva in hujskaštva, ki je nekdaj vzplamtelo okoli teh nič hudega slutečih rokerjev. Bilo je to tam nekje v letu 2006, in če se spom­nite, se je takrat po spletu na ve­liko bentilo okoli emo rokerjev. Emo je bila takrat beseda de jour. Z njo se še danes opisuje zelo specifičen podžanr človeštva, subkulturne subjekte, odete v črno, z dramatičnimi frizurami. Njih pojavnost je kolektivno pre­bivalstvo našega planeta pahnilo v bipolarno motnjo, kjer si ali bil emo ali pa si jih preziral z vnemo tisočerih tretjih rajhov. Indiferentnosti glede tega skorajda ni bilo.Fall Out Boy

Potem so se pogledi obrnili k zasedbi Fall Out Boy, ko so ti s svojih začetkov ravno lezli na opaznejši položaj, kjer se jih ni branil niti MTV. Z eno katastrofalno napako – njihov basist Pete Wentz je javnost dražil z naglavnim okrasjem, ki je na moč spominjalo na emo frizure. Kritiki so kojci odkimali: »Fantje, tega hudiča ste si sami priklicali.« Potem je začelo deževati. Fall Out Boy so bili na vrhuncu spletne križarske vojne spoz­nani za krive. Da so emo rokerji, pa čeprav so se glasbeno poskušali vedno bolj oddaljevati od vsega, kar bi jih lahko vezalo na temačnejše rokerske rime. Še več, fantje so v napevih, polnih pozitivne energije, vabili: »Plešite, plešite!«

Danes, ko je emovska senzacija izzvenela, Fall Out Boy izkoriščajo priložnost, da se pokažejo v pravi luči. Da so več kot le paradni orkester za vojsko naličenih, zaigrano žalostnih najstnikov. Lady Gaga nas je utišala z akustično odigranimi koncerti, na katerih je pela kot vrhunska diva in ob tem igrala na klavir, enkrat celo kar v živo na radijski postaji. Še Elton John je potočil solzico.

Fall Out Boy so ubrali manj vpadljivo, a zato veliko dolgotrajnejšo pot – pustili so, da čas zabriše stereotipe in da ljudje začnemo poslušati z ušesi, in ne očmi. Svoj prihajajoči, sicer že peti studijski album so tako primerno naslovili Save Rock and Roll – Rešite rokenrol.

Nastal je po triletnem premoru, ki si ga je skupina privoščila, da bi, kot so povedali sami, imeli čas odkriti glasbo, ki jim nekaj pomeni. Da pokažejo, kdo Fall Out Boy pravzaprav so. »Glasba je tisto, kar nas je kot mladeniče vodila skozi težke čase. Zdaj bomo naredili glasbo, ki bo lahko vodila druge.« S temi spodbudnimi besedami se pop pankerski kvintet iz zvez­ne države Illinois podaja naprej v snovanju glasbe ene generacije za vse druge generacije.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri