Noe: Iz Svetega pisma v film

  • 09.04.2014

Svetopisemske zgodbe so delikatni teksti in Darrenova želja, da v film prevede biblijskega očaka Noeta, je do konca brbotala kot eden najbolj kontroverznih podvigov letošnjega leta.

(Foto: promocijske fotografije)

5 fotografij v galeriji

»Se zavedaš, v kaj se podajaš? « Lynda Obst, producentka, ki je verjetno med prvimi v filmski industriji poslušala novo zamisel režiserja Darrena Aronofskyja, je bila skeptična že od samega začetka.

Svetopisemske zgodbe so delikatni teksti in Darrenova želja, da v film prevede biblijskega očaka Noeta, je do konca brbotala kot eden najbolj kontroverznih podvigov letošnjega leta. Dvomi Lynde Obst so bili vsekakor na mestu. Darren se namreč ni zavedal, v kaj se podaja. Režiser čudaških filmskih zgodb, od baletne psihoze v Črnem labodu do še bolj psihotičnega Rekvijema za sanje, se je z epskim spektaklom, kakršen je prihajajoči NOE, podal v čisto nove vode. Srečal se je z izzivi, ki se plačujejo z devetmestno številko na proračunu. Ko so v igri stotine (in ne več desetine)milijonov, pa studii postanejo previdni. In če je treba, vražje tečni.

Lani je bilo priljubljeno podirati Belo hišo, letos je očitno nadvse popularno predelovati Sveto pismo. Po filmsko, kakopak. Ridley Scott, ki te dni končuje različico Mojzesove zgodbe v Eksodusu, bo tako nasledil ravnokar aktualno Noetovo zgodbo, ki bo glede na žolčne razprave na spletu vsekakor izpostavljena strogim religioznim presojam. Kakorkoli kristjani na tem ali onem koncu sveta razumejo Noetovo izkušnjo, bo Noe, kakršnega v filmu predstavlja Russell Crowe, poznano štorijo iz knjige vseh knjig, ki na kolenih drži okoli 2,2 milijarde ljudi po vsem svetu, predstavil v izvedbi, kot si je svetovne religije ne bi znale zamisliti. Ravno zato so pastorji modernejšega značaja, ki svojo božjo besedo delijo tudi prek blogov, že spregovorili. Eni z noto strpnosti in razumevanja, češ, še dobro, da se Hollywood sploh hoče ukvarjati z nami, drugi pa veliko bolj nasršeno, češ da film oskruni eno najeminentnejših svetopisemskih imen.

Noe v filmu je namreč vse prej kot simpatičen dedek z belo brado, ki zgradi veliko barkačo, da bo nanjo strpal za tri živalske vrtove živali, preden Bog z meteorsko vodo nebeških proporcev z našega planeta odplakne vse grehe. Noe v filmu je robusten, surov in nič kaj pohleven. Navkljub preroški viziji pijančuje in z bobnečim glasom godrnja čez vse, ki uničujejo naravo in tako ne spoštujejo sveta, ki ga je Bog ustvaril za njih. Tako je Noe tu kot prvi okoljevarstvenik. »Želel sem ustvariti Noeta za vsakogar,« pravi Darren, ki je bil pod pritiskom studiev primoran ustvariti različne alternativne premise, jih podvreči testiranju raznolikih gledalcev, a so pri Paramount studiu na koncu vendarle pustili, da se ohrani primarna režiserjeva vizija. Zato fanatični verniki, pozor: Darren Aronofsky je posnel film po zgodbi iz vaše vere in si jo celo drznil podvreči umetniški svobodi. Bo gorel v peklu?

Mi resno dvomimo. Preliminarni ogledi so bili večinoma pozitivni, tudi verske skupine so do filma prizanesljive. Filmski Noe resda bolj kot na Srednji vzhod spominja na Srednji svet, saj je prijetno pravljičen, vizualno spektakularen in nekoliko domišljijski, vključujoč angele s šestimi rokami in vrste živali, ki niti ne obstajajo. A ravno to je čar te pripovedi. Ohranja osnovno sporočilo svetopisemskega nauka, obenem pa razvije epsko filmsko doživetje. »Nikoli te ne bom posnel na barki z dvema žirafama za tvojo glavo,« je Darren obljubil Russellu Crowu. In res, Noe je Noe ravno toliko, da ne pozabimo, od kod izhaja. Ustrezno bajna je tudi preostala igralska zasedba: Jennifer Connelly kot Noetova žena, Emma Watson kot njegova posvojenka, Anthony Hopkins kot njegov dedek in rjoveči Ray Winstone kot Tubalkajn, njegov smrtni sovražnik. Filmski Noe tako ni dobesedni prepis iz Svetega pisma, nima prav takšne družine kot v Svetem pismu  in je morda bolj črnogled, kot je njegov odsev v Svetem pismu – a nekaj tisoč let pozneje si tudi svetopisemski junaki lahko privoščijo malce stilske predelave.

Naslovna vloga je bila sprva ponujena Christianu Balu in Michaelu Fassbenderju. Oba sta vlogo zavrnila. Bale je nato sprejel vlogo v biblijskem epu Eksodus, ki ga snema Ridley Scott.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri