Cona prvovrstne akcije

  • 06.04.2010

Matt Damon tokrat spet poseže po akcijskih prijemih, a ni Jason Bourne. Je veliko resničnejši in zato tudi precej učinkovitejši.

(Foto: Promocijski material)

3 fotografije v galeriji

Kot material za hollywoodske filme se 11. september nikoli ni resnično prijel, češ, zadeva je na eni strani neskončno delikatna, po drugi pa se tako ali tako dozdeva, da pri tem dogodku sedimo na ground zero največje teorije zarote našega časa. Zato se filmi o njem snemajo le v amaterski produkciji in dodajajo na Youtube.

Vendar pa je Hollywood prevzel štorije, ki so se po tragičnem napadu na WTC pisale v Iraku. Irak je namreč veliko odpornejši proti kritikam in popolnoma transparenten, hkrati pa tako kompleksen, da se ga bo še dolgo molzlo za verjetno najboljše akcijske, vojne in – če so Možje, ki strmijo v koze kakršnakoli indikacija – celo komične filmske pripovedi.

Tokrat je Irak v roke prijel Paul Greengrass, režiser, ki je leta 2007 z Bournovim Ultimatom (za zdaj) sklenil eno najzabavnejših, najdinamičnejših in najpremetenejših vohunskih sag. A Bourne je ostal vroče železo in vsi smo bili absolutno prepričani, da Matt Damon in Paul strumno kujeta četrto nastavitev.

Kot se je izkazalo, sta to tudi v resnici počela, le da se film zdaj imenuje Zelena cona, format protagonista, najključnejši element teh filmov, pa je ostal skoraj nespremenjen. Lik ameriškega agenta, vrženega na tuje ozemlje in odtujenega lastnemu vojaškemu sistemu, je vsekakor odličen akcijski rajc na idejo smrtnika proti sistemu in Greengrass je po Ultimatu hitro našel novo zgodbo, na katero lahko aplicira konfiguracijo Matta Damona kot Jasona Bourna.

Zgodba pa temelji na dokumentarnem romanu Imperial Life in the Emerald City, delu indijsko-ameriškega novinarja Rajiva Chandrasekarana, uspešnici, ki podrobno, necenzurirano in precej grafično kritizira civilno vodenje amerikanizacije, pardon, rekonstrukcije Iraka.

Ker tokrat ne gre za fiktivno štorijo, Matt Damon ni več Jason Bourne, temveč Roy Miller, medtem ko se vse drugo bere – in gleda – kot novi Bourne. Roy je specialni ameriški vojak, pahnjen v zeleno cono, kakor so v času vojne v Iraku poimenovali osrednji del Bagdada – tu se je začela ustanavljati tako imenovana tranzicijska iraška vlada.

Roy Miller ima v zeleni coni le eno nalogo, tisto famozno Bushevo nategancijo – poiskati orožje za množično uničenje, preden njegov zmešani predsed­nik pošlje v Irak novo zalogo ameriških vojakov. Kot smo se naučili iz preteklih let, je iskanje orožja za množično uničenje podobno iskanju začetka mavrice. Zato izmišljeno orožje hitro nadomestijo drugi, oprijemljivejši sovražni elementi. Denimo ameriška vlada.

Če želiš kovati idejo Jasona Bourna, moraš kovati koncept virusne zarote, zarote, ki se začne postopoma in počasi odkrivati na terenu in v katero naš vrli protagonist sprva ni popolnoma prepričan. A ko potegne za nitko, ki visi iz dvomov, se začne razpletati serija dokazov, ti pa vodijo vse do vrha sistema, za katerega se bojuje. Jasno, Roya nategujejo najbolj vrli ameriški šefi, kar ga prisili, da se izloči iz sistema in na lastno roko dešifrira mozaik afer.

Zelena cona je epicenter nove iraške prihodnosti, obenem pa tudi ključna koordinata razkrivanja nečesa gnilega v deželi tej. Sam proti sistemu se s tem nadgradi v modernega, uporniškega Hamleta, ki zapusti svojo družino (beri: ZDA), da lahko odkrije Resnico. Nekaj, česar v bušistični realnosti nismo nikoli zares dobili.

Darjo Hrib

Sorodni članki

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri