Slovenci imamo najstarejše kolo na svetu

  • 10.05.2013

Enajst let po odkritju znamenite barjanske najdbe, okoli 5200 let starega lesenega kolesa z osjo, najdbe, po kateri smo prepoznavni tako doma kot v svetu, in po uspešno izvedenem konservatorskem posegu so končno nastopili primerni pogoji, da predmeta pokažemo tudi najširši javnosti. Doslej najstarejša znana najdba lesenega kolesa na svetu sodi tako po starosti kot tudi po tehnološki dovršenosti v sam vrh svetovne kulturne dediščine.

4 fotografije v galeriji

Od odkritja do UNESCO nominacije

Verjetno si arheologi Inštituta za arheologijo pod vodstvom dr. Antona Veluščka tistega spomladanskega dne leta 2002, ko so se odpravili na preventivno čiščenje drenažnega jarka na lokacijo Stare gmajne pri Vrhniki, niti v sanjah niso predstavljali, na kako pomembno najdbo bodo naleteli. S tem je bil poplačan trud številnih raziskovalcev, ki so od prvega odkritja kolišč na Ljubljanskem barju leta 1875 izvajali zahtevne arheološke raziskave v mokrem barjanskem okolju. Neprecenljiva vrednost kolišč – vasi na kolih, ki na Ljubljanskem barju segajo v čas od 5. do 2. tisočletja pr. n. št., v obdobje prvih poljedelcev, je prav v stalni prepojenosti zemeljskih plasti z vodo, kar je omogočilo večtisočletno ohranitev ostalin organskega izvora, med njimi tudi lesenih predmetov. Poznavanje in razumevanje življenja prvih stalnih prebivalcev širšega ljubljanskega prostora temelji izključno na materialnih ostankih opuščenih vasi, saj nam to obdobje ni zapustilo pisnih virov. Pomembnost varovanja in ohranjanja tovrstnih najdišč je prepoznala tudi svetovna organizacija UNESCO, ki je v letu 2011 potrdila skupinsko nominacijo alpskih dežel (Avstrija, Francija, Italija, Nemčija, Slovenija, Švica) in kolišča vpisala v svetovni seznam dediščine.

Zahtevnost ohranjanja mokrega lesa

Navdušenje nad odkritjem kolesa je kmalu zamenjala skrb za njegovo ohranitev. Predmeti iz t. i. mokrega lesa so namreč močno degradirani, po dvigu iz zemeljskih plasti pa zaradi prisotnosti kisika in pospešenega delovanja mikroorganizmov izpostavljeni hitremu procesu razpadanja. Po posvetu s številnimi strokovnjaki smo kolo in os poslali v priznano konservatorsko delavnico Rimsko-germanskega muzeja v Mainzu, kjer so predmeta konservirali z melaminsko metodo. Sočasno s posegom smo izdelali posebno mikroklimatsko komoro, ki omogoča razstavljanje in hranjenje dragocenih predmetov tudi za prihodnje generacije.

Končno na ogled javnosti

Več let načrtovana razstava KOLO presega klasične muzejske okvire in temelji na širšem konceptu predstavitve in doseganja dolgoročnih učinkov na varovanje, ohranjanje in popularizacijo kulturne in naravne dediščine Ljubljanskega barja. Rezultat se odraža v številnih spremljajočih razstavah, programih in dogodkih ter v sodelovanju številnih partnerjev, med katerimi je treba še posebej izpostaviti Mestno občino Ljubljana, Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Restavratorski center ZVKDS, Krajinski park Ljubljansko barje, Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij in Javni zavod Ljubljanski grad.

Razstava bo na ogled v Mestnem muzeju Ljubljana med 24. 5. 2013 in 20. 4. 2014, nato pa bo potovala še po nekaterih evropskih mestih. Vsebinsko je večplastna, saj tudi vodilni predmet – kolo s svojo podobo, materialom, tehniko izdelave in simbolno vrednostjo – pripoveduje različne zgodbe, navdihuje in ustvarja potenciale za prihodnje generacije. Prvi sklop razstave predstavlja kolo v njegovem primarnem kontekstu – v prostoru in času kolišč na Ljubljanskem barju, s posebnim poudarkom na varovanju in ohranjanju bogate kulturne dediščine. Prvič bodo javnosti na ogled tudi izbrani, še neobjavljeni predmeti s kolišča na Špici v središču Ljubljane in nekaj predmetov iz Ljubljanice, ki izvirajo iz zbirke družine Potočnik. Drugi sklop razstave predstavlja kolo kot enega najpomembnejših tehnoloških izumov s poudarkom na obdobju industrializacije in industrijske revolucije, ki je bistveno spremenila gospodarski, znanstveni, politični in širši družbeni razvoj zahodne civilizacije. Tretji sklop razstave kolo predstavlja na simbolni ravni vrtenja v drugi razsežnosti časa in prostora. Človekova želja po znanju, raziskovanju in ustvarjalnosti je neustavljiva in presega območje matičnega planeta. S širšim konceptom razstave želimo obiskovalce spodbuditi k lastnemu razmišljanju in raziskovanju ter poudariti neločljivost znanosti, umetnosti in dediščine. Kot del razstave bo zaživela tudi eksperimentalna pedagoška soba, ki bo namenjena vsem obiskovalcem, še posebej pa šolskim skupinam.

Spremljajoče razstave, programi in dogodki, ki bodo potekali skozi vse leto, nekateri pa tudi po zaključku razstave, so namenjeni popularizaciji dediščine in znanosti za različne ciljne skupine. Med 29. 5. 2013 in 15. 9. 2013 bo na Ljubljanskem gradu na ogled sodobna svetlobna instalacija s simbolno predstavitvijo kolesa v kontekstu Ljubljane (prestolnica – generator razvoja in kreativnih potencialov; Ljubljanski grad – simbol prestolnice; kolo – simbol razvoja). Deset manjših mesečnih razstav, ki bodo na ogled v muzeju, je namenjenih vključevanju različnih strok, ustanov, lokalnih skupnosti, ranljivih skupin, šol in posameznikov ter tematskim nadgradnjam osnovne razstave. Programi in dogodki se bodo skozi leto v sodelovanju s številnimi partnerji vrstili še na drugih lokacijah. O vseh bomo javnost obveščali prek medijev, tiskovin in spletnih strani.

Irena Šinkovec, avtorica razstave

Sorodni članki

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri