Ko je jasno, da je izbira življenja prava izbira, a vseeno izbereš nekaj drugega

  • 28.02.2017

Bilo je pred točno 20 leti, ko nam je heroinski odvisnik Renton v znamenitem begu pred varnostniki razložil, zakaj se je odločil nasprotno, kot se odloči večina. Izberi življenje, se začne njegova besedna spirala do preobrata. Izberi si službo.

(Foto: Profimedia)

3 fotografije v galeriji

Izberi si kariero. Izberi si družino. Izberi si veliko jebeno televizijo. Izberi pomivalne stroje, avtomobile, predvajalnike cedejev in električne odpirače za konzerve. Vsa naša normalnost se je leta 1996 destilirala v to lucidno, zgoščeno prispodobo. Izberi zdravje, nizek holesterol in zdravstveno zavarovanje, nadal juje Renton, ko vedno bol j nazorno odstranuje tančico za tančico s čud(n) ovitosti našega vsakdana. Kaj vse da je normalno izbrati, ker to izberemo vsi. Od fiksne obrestne mere pri hipoteki do sedenja na kavču, na katerem si sistematično ubi jamo duha z eno ali drugo bedasto oddajo, medtem ko se nažiramo z nezdravo hrano. Izberi si prihodnost. Izberi življenje. Na koncu Renton pove, zakaj vsega tega on ni izbral. Izbral sem, da ne izberem življenja. Izbral sem nekaj drugega. S kakšnim razlogom? Ni razloga. Le kdo potrebuje razloge, ko imaš heroin?

Ta monolog je leta 1996 začel neodvisen filmski presežek Trainspotting in na globalni, sploh pa angleški sceni eksplodiral tako močno, da je protagonista zgodbe, Rentona, ki ga igra Ewan McGregor, katapultiralo v orbito. Skorajda dobesedno, saj je Trainspotting Ewana McGregorja uvrstil med igralce, na katere moramo biti pozorni. Potem pa je Ewan McGregor postal Obi-Wan v Vojnah zvezd. Toliko o orbiti. Hkrati je bil to tudi mogočen preskok na ustvarjalni poti režiserja Dannyja Boyla, ki je po tem ustvaril Revnega milijonarja in 127 ur ... potem pa 20 let po Rentonovi razgalitvi neoliberalistične kapitalističine paradigme dojel, da je čas za vrnitev h koreninam. Pred nekaj meseci je Danny Boyle stopil do Jamesa Camerona, med drugim režiserja prvih dveh Terminatorjev, in ga vprašal, ali lahko svoj drugi Trainspotting poimenuje T2. Cameron je očitno privolil in dobili smo T2 TRAINSPOTTING. Da, že kmalu bomo lahko spet skočili v svet Rentona, Spuda, Sick Boya in Begbieja. Ki pa ni več svet odvisnosti – fantje so bili , kot kaže, zadnjih 20 let kolikor toliko pridni. A heroin je vedno blizu in stare poti so lažje, ko so že shojene. Zato se ob snidenju starih likov takoj po vprašanju ' kaj pa si ti počel zadnjih dvajset let' stvari lahko zelo hitro zaučejo in peklenska saga odvisnosti se lahko nadal juje.

Novi Trainspotting je fascinanten predvsem zato, ker se gleda kot prvi Trainspotting. Kot da so igralci le čakali, da lahko nadal jujejo ži vl jenja odštekanih, zmešanih likov. Še naraci ja se nadal juje točno tam, kjer se je končala. Renton prizna – na koncu je vendarle izbral ži vl jenje. A biti normalen je, potem ko spoznaš čudežno deželo na drugi strani heroinskega šusa, nekaj tako zelo banalnega. Dolgočasnega. Celo plastičnega. A brez skrbi, novi Trainspotting ni reklama za drogiranje, ker na koncu nihče ne želi ži veti s halucinaci jami po stropu plezajočih dojenčkov, na robu ži vl jenja, skušajoč se med bruhanjem ne utopiti v posrani straniščni škol jki. Je le zelo zgovorno opozorilo, da tudi če nismo zasvojeni z drogami, še ne pomeni, da nismo zasvojeni kako drugače. Kajti resda smo izbrali življenje. A morda smo si z njim 'izbrali' tudi čisto svojo zasvojenost. Morda z ' vedno bol j novimi dobrinami' brezdušnega neoliberalističnega kapitalizma?

  • Za originalni Trainspotting je Ewan McGregor moral izgubiti deset kilogramov. Kako mu je uspelo? »Me- so sem pripravljal na žaru in pivo zamenjal za vino in džin. Kilogrami so kar odleteli.« Tudi tokrat?

TEKST: Darjo Hrib
FOTO: Profimedia

Sorodni članki