Zmago Sagadin

  • 25.05.2008

»Na začetku svoje trenerske poti sem delal za kruh in vodo. Zato zelo cenim tisto, kar sem si priboril z delom,« pravi eden največjih košarkarskih strategov, ki je prvi popeljal moštvo Olimpije v Evropo in ponesel sloves slovenske košarke v svet. »Toda za vrhunske dosežke nista dovolj samo trdo delo in samodisciplina, ampak predvsem strast,« razlaga s skorajda sramežljivim nasmeškom na obrazu.

(Foto: Bor Dobrin)

7 fotografij v galeriji

»Rad imam svoj posel in srečo imam, da sem za to tudi primerno nagrajen.« In kar je še najbolj pomembno – v tem, kar si je pridobil, zna tudi uživati. Čeprav si rad privošči izbrano hrano, ljubi morje in dobro glasbo, je od vseh strasti največja – njegov poklic. Kljub mnogim očitkom zaradi letošnje sezone, s katero tudi zaključuje svojo trenersko pot, zanj v okvirih slovenske košarkarske zgodovine velja: prišel, videl, zmagal. Zmago Sagadin!

»Jem bolj malo, a zelo dobro. Obožujem morsko hrano, testenine in seveda mamino zelje, ki mi ga pripravi, ko jo obiščem doma, v Celju. Rad si privoščim slowfood in zraven popijem kakšno dobro vino. Sam ne kuham, zato kosim večinoma v restavracijah. Tilia v Domžalah, J&B na Miklošičevi v Ljubljani – to so odlične restavracije! Če je lastnik tudi sam kuhar, je hrana zagotovo odlična!«

»Pol ure počitka na dan v masažnem stolu pa dobra glasba – obožujem Mika Oldfielda in Jeana Michela Jarra – tega ne bi zamenjal za nič na svetu! Rad imam tudi kakovostno avdio-video opremo; prisegam na Bang&Olufsen, ker ima tudi zelo lep dizajn. Na videu pogledam kakšen dober film (v kinu nisem bil že vrsto let!), sicer pa sem pravi nočni ptič. Ko se med enajsto in pol tretjo ponoči vse umiri, si vzamem čas za strokovno izpopolnjevanje, berem, delam analize in priprave na tekme.«

»Illy kava in cigarete marlboro … mmm, moja največja razvada. Popijem kakih deset skodelic espressa na dan in čeprav kajenje ni več 'moderno' in nas vsi preganjajo, se temu ne mislim odpovedati.«

»Ja, res je, obleka naredi človeka! Od nekdaj sem pazil, da se oblečem priložnosti primerno. V prostem času so to ležerna, bolj športna oblačila, na tekmah pa nosim sponzorjeve, Murine obleke (in ne bom pozabil, kako so mi nekoč na tekmi v divjem zanosu hiperenergije počile hlače, haha!). Sicer pa bolj nerad kupujem – za to skrbi žena. V Udinah mi po meri izdelujejo obleke in tudi sicer prisegam na italijanske znamke, kot je denimo Pal Zileri.«

»Moj službeni avto je mercedes E 270 CDI, zasebno pa vozim toyoto land cruiser. Sem zapriseženi voznik džipov – v njih imam dober pregled nad cestiščem, so zame dovolj veliki in udobni. Ker imam rad hitro vožnjo, sem si v Ameriki kupil radarski detektor. A sem na avstrijski meji že imel težave, ker sem ga pozabil vzeti ven, v tej državi pa je prepovedan, haha!«

»Navtični turizem je zakon. S Krka, kjer imam vikend, grem zelo rad križarit po Jadranu. Morje imam tako rad, da bi si po izteku trenerske kariere najbolj želel biti pol leta na morju, pol leta pa na celini – še najraje bi živel v Parizu, kjer zdaj študira moja hči.«

»Slike imam zelo rad. Nisem pa kakšen super strokovnjak za te stvari, nimam tudi ne vem kako dragocenih slik in ne gledam toliko na njihovega avtorja (čeprav mi je zelo ljuba slikarka in prijateljica Jana Vizjak) – predvsem mi mora biti slika všeč.«

TEKST: Nina Orel

FOTO: Bor Dobrin

Sorodni članki

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri