Žiga Dobrajc

  • 09.04.2009

Biolog, ljubitelj, akhm, morskih sadežev, ki je posnel 'slovenskega' kita grbavca od spodaj. Potapljač, ki se je zaradi službe preselil z Gorenjske na Primorsko in to označil kot odlično, sproščujočo potezo. Sodelavec Morske biološke postaje Piran, ki velik del službenega časa preživi v morju.

(Foto: Ivana Krešić)

Preverja kakovost vode, raziskuje floro in favno ter včasih omami kakšno majhno ribo – vse v imenu znanosti. Rad bi se potapljal z morskimi psi in s svojo punco, ko bo ta premagala strah pred neznanim iz morskih globin. Plavalne kožice, pravi, še nima. Dekleta pa že lobirajo, da bi poimenoval kakšno novoodkrito bitje po njih.

Morje

»Ko sem bil majhen, sem gledal TV-oddaje: morski psi, kiti, orke, hobotnice, večje živali. Ko sem se odločal za študij, sem hotel priti do morja. Biologija je bila edina smiselna stvar v tej smeri.«

Praktično

»Moja želja je, da bi bil potapljač. Raziskovalno delo je prav tako mamljivo, ampak je povezano s članki. Jaz pa sem bolj terenski tip človeka, raje sem na morju.«

Mirno

»Če sem živčen, če kaj ne štima, grem pod vodo, kjer je mir, tišina, morski zvok. Super je, da se malo odklopiš, nazaj prideš kot nov.«

Primorsko

»Tri leta je, odkar sva s punco tukaj. Za božič sva šla k staršem v Kranj, a se kar pozna, da nisva več vajena mraza. Zeblo naju je, pa sva imela kape in šale. Pomehkužiš se. Super je tukaj, način življenja je v primerjavi z Ljubljano, kjer sem študiral, manj napet. Vse je bolj sproščeno.«

Nevarno

»Eden od ciljev je, da bi šel v Avstralijo, v kletko. Mogoče bi bil celo tako odpiljen, da bi šel brez in posnel velikega belega morskega psa. Da bi izkusil, kako je, ko se srečaš iz oči v oči z njim.«

Slastno

»Morska hrana mi je zelo všeč. Ukvarjam se tudi s podvodnim ribolovom na dah, z apneo. Večkrat sva s punco taborila in jaz sem izkoristil priložnost in skočil po večerjo v morje.«

Kit grbavec

»Vsi smo bili iz sebe, očarani nad njim. To je za biologe 'tista' zadeva.«

Občutki

»Če ne veš, od kod bo prišel, te je malo strah. Še posebno, če je voda motna in se ne vidi dobro. Potem pa občutki navdušenja, občudovanja, si kar zaprepaden. Kit se naju je navadil, midva, ki sva ga snemala, pa njega. Malo moraš paziti, ker ima kar dolge prsne plavuti – meter, meter in pol, tudi repna plavut je precej široka. Videlo se je, da se je zavedal, da sva v njegovi bližini, in nama je pokazal nekaj trikov, malo se je igral, z repom je mahal.«

Obzirno

»Nisva se ga dotaknila. Pustila sva ga, da je šel, in pazila, da mu nisva bila preveč na poti. Bila sva diskretna.«

Tehnično

»Malo smo tudi razmišljali, da bi ga označili z oddajnikom, ampak te stvari so zelo drage. Pa tudi razna dovoljenja moraš imeti.«

Raziskava

»Ukvarjam se z ekološkim pregledom kriptobentoških vrst rib v našem morju – to so majhne ribice, ki se skrivajo pod kamni in so običajnim obiskovalcem morja nevidne. Najdemo jih tako, da uporabimo omamna sredstva. S puhalko izbrizgam nekaj omamne tekočine, z roko ustvarim tok in pridejo na plan. Čez čas pridejo spet k sebi in odplavajo.

Če vidim, da gre za vrsto, ki je še nimam, ali jo je treba še kaj bolje raziskati, preverim, ali se jo da določiti brez mikroskopa, v nasprotnem primeru pa ribo žrtvujem v imenu znanosti. Ravno jaz sem imel priložnost, da sem našel eno tako zelo redko ribico, ki je pri nas še niso opazili. Da bi se imenovala po meni? Hja, nič še ni dorečenega. Za zdaj kaže, da gre za spolni polimorfizem, za več oblik samcev. Bomo videli, kaj bodo pokazale raziskave.«

Nina Rupel

Foto: Ivana Krešić

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri