Uroš Bolčina

  • 03.12.2007

Fant, ki daje sebe v vino. Enolog. Načrtovalec, ustvarjalec in poznavalec grozdja, vina in vsega vmes in zraven. Rad ima ljudi. Do grozdja se obnaša, kot da je živo. »Je kot človek. Od tebe je odvisno, kako ga obvladaš, kako ga razumeš, kaj ti hoče povedati.« Če bi se opisal z drevesom, bi bil oljka. »Oljka lahko zmrzne, jo požagaš, pa zmeraj spet požene, nesmrtna je. Pa roža sončnica. Zmeraj je odprta, zmeraj se obrača k soncu.« Odprtost je prinesel tudi iz Čila, Avstralije, Portugalske, Madžarske, kjer je delal v vinskih kleteh. V Sloveniji želi dvig­niti vinsko kulturo in zanetiti malo revolucijo s svežo linijo vin Guerila.

Glava

»Vsaka izkušnja prav pride. Postaneš boljši človek. Pozornost je lahko potrditev, da si na pravi poti. Čeprav ni tisto pravo merilo. Sam sebi si. Če si zadovoljen, potem je to tisto pravo. Po naravi sem perfekcionist. Predvidim stvari, in če se mi zdi, da zadeva ne bo uspela, rajši rečem ne.«

Rama

»Uporaben del človeškega telesa. Lahko se zjočeš na rami. Lahko koga potolažiš. Pa tudi kak žakelj cementa daš lahko na ramo.«

Srce

»Mlad sem in v življenju me še marsikaj čaka. To, da ti srce pade v hlače, je dober znak. Če se nobene stvari v življenju ne ustrašiš, ni dobro.«

Pljuča

»Burja. Spomnim se, ko sem se iz Ljubljane, še v študentskih letih, vračal domov. Pljuča so se mi podvojila, ko sem vdihaval ta veter. Burja me je napolnila.«

Oko

»Ali sem prijeten na oko? Mislim, da ja. Rad se smejim in menim, da ljudje to opazijo. Pri vinu pa ni pravil. Opazovati ga moraš in mu prilagoditi tehnologijo. Zunaj delajo prek čutnega, prek vidnega, ne na pamet. V Slo­veniji pa stara enološka šola še vedno dela veliko stvari na pamet.«

Usta

»Pred kratkim sem dobil nasvet: pazi se žensk, ki imajo za ustnico črto. Sicer pa mi izrazite, mesnate ustnice niso všeč. Luštne za pogledat, ampak me ne pritegnejo.«

Jezik

»Najboljši degustatorji so ženske, to je naravna danost. Detajli, nianse – za to potrebuješ kilometrino in dobrega učitelja, da te vodi. Odpovedati se moraš tobaku, pikantni, slani hrani, česnu, čebuli, kisu ... ker se v vinu pojavljajo napake, bolezni, ki spominjajo na vonj po česnu, kisu ... da zaznaš napake pri majhnih koncentracijah.«

Roka

»Žuljava. Že od malega imam rad fizično delo. Doma smo imeli njivo ... Ne bojim se dela, rad delam.«

Rit

»Koga bi bilo treba brcniti v rit? Jaz bi najraje tiste, ki ves čas jamrajo, da ni dela. Čeprav mora na koncu človek sam priti do spoznanja. Samo brcanje v rit nič ne pomaga.«

TEKST: Nina Rupel

FOTO: Ivana Krešić

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri