Tomo Mahorič

  • 15.04.2008

Čeprav je prvi mož košarkarjev Olimpije, je po značaju bolj človek iz ozadja, izpostavljenost mu je prej v nadlogo kot v čast. Kazanje s prstom nanj na ulici je vzel v zakup in to razume kot potrditev uspešnosti svojega dela. Je vse prej kot nevrotičen deloholik – kljub stresnemu delavniku je umirjen človek, obvladuje svoj položaj in dobrohotno sprejema tudi njegove temnejše plati.

Tako neproblematičen je bil kot od boga poslan v kaos, ki je vladal v Olimpiji že nekaj let, preden jo je zapustil Zmago Sagadin, od katerega je devet let srkal izkušnje kot pomočnik. Kmalu po tem, ko je stopil iz njegove sence, je z uspešnim vodenjem mladih igralcev spet napolnil tivolsko dvorano.

Požrešnost

»O, velikokrat pojem česa preveč! Moja šibka točka so predvsem sladkarije, kar je deloma povezano tudi s stresno naravo mojega dela. In tudi kadar pregledujem videoposnetke tekem, moram zraven piti ali grizljati! Ampak zaradi tega nimam občutkov krivde – le slabše počutje.«

Lenoba

»Joooj, še prevečkrat si jo privoščim! Tudi na račun dela – in potem zamudim ali pa česa ne naredim, kakor sem si zamislil. (smeh) Zdi se mi, da se že tako zelo predan košarki in je to očitno moj obrambni mehanizem, haha! Ne, nisem deloholik, prej malo umetniška duša (rad zaigram na harmoniko ali klavinovo – križanca med klavirjem in sintesajzerjem). Rad se tudi rekreiram, po tekmi pa se najhitreje sprostim z gledanjem dobrega filma.«

Pohota

»Hja, grešim le v mislih, hehe! No, čeprav sem srečno vezan, rad pogledam lepo žensko, a to še ni greh. (nasmešek) Tudi pohota ni! Naj vsakdo dela, kar mu paše, če s tem ne prizadene drugega. Seveda neke omejitve morajo biti, sicer bi zavladal kaos in bi vsi mislili samo na seks. Ali je razuzdanost neke vrste potrditev virilnosti?

Verjetno je, ampak moški večkrat potrebujemo takšno samopotrditev (po rojstvu otroka marsikdo še bolj želi dokazati, da je še »živ«), ker smo pač po naravi osvajalci. Varanje partnerja (ali že premišljevanje o tem) je odvisno od kakovosti odnosa, načina življenja in dela in s tem odgovornosti. Jaz imam vse to bolj ali manj urejeno in zato ne iščem dogodivščin drugod.«

Jeza

»Glede na to, da sem že po naravi bolj umirjen, se tudi dobro nadzorujem. Če mi zavre kri, raje prej premislim in potem razčistim, kakor da bi se tisti trenutek sprl. Seveda kdaj prinesem domov slabo razpoloženje in me razjezi že kaj nepomembnega – takrat neupravičeno stresem jezo na bližnje. Toda načeloma jeze ne razsipavam, raje se potegnem vase.«

Pohlep

»Denar mi pomeni predvsem varnost in preskrbljenost, omogoča mi, da lahko dobim, kar resnično potrebujem. Nisem velik zapravljivec, ker za to nimam volje, časa in potrpljenja – že ko sem honorarno delal kot študent, sem raje tisto shranil ‘za vsak slučaj’. Sicer pa sem bil vzgojen tako, da je bolje ne izstopati, in skorajda neprijetno bi mi bilo imeti nekaj, česar si drugi ne morejo privoščiti. No, če bi vendarle imel čas za zapravljanje, bi si privoščil potovanja.«

Zavist

»Ker materialno nisem ogrožen, v tem smislu nikomur nič ne zavidam. Nevoščljiv bi bil le, če bi kdo na moj račun ali nezasluženo žel uspehe. Sicer pa bi bil tudi jaz kdaj raje z ekipo na prvem mestu namesto koga drugega, a nisem obseden z zmagovanjem.«

Napuh

»Da bi poskušal pri drugih ustvariti občutek lastne večvrednosti? Ne, sploh ne … Nisem »agresiven« v tem smislu. Ne postavljam se rad – če že, le z delom ali uspehi. Zaradi svoje funkcije sicer imam določeno moč in pristojnosti, toda tega ne izrabljam.«

TEKST: Nina Orel

FOTO: Primož Predalič

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri