Tomaž Horvat

  • 13.11.2008

Prvi zagovornik fantastičnih in predvsem nenavadnih, celo drznih in nevarno kreativnih filmov. Direktor Grossmannovega festivala filma in vina ter prejemnik nagrade IYSE 08 British Councila za podjetnega filmskega kreativca leta. Ta ga je odpeljala tudi v London na tekmovanje svetovnih razsežnosti. Bodoči magister Filozofske fakultete na temo Kultura strahu in njegove filmske reprezentacije, ki od filmov pričakuje družbeno samoreflek­sijo, ekscese, politično nekorektnost in preseganje tabujev.

(Foto: Ivana Krešić)

Internacionala

»V Londonu smo finalisti spoznali skoraj vse pomembnejše angleške filmske institucije in z njimi vzpostavili osebni stik. Posebno doživetje je bilo spoznavanje in izmenjevanje izkušenj z drugimi finalisti. Prišli so z vseh koncev sveta in različnih področij filmske industrije – od producentov, režiserjev, animatorjev … do distributerjev, prikazovalcev, novinarjev in urednikov. Letos je spet zmagal Indonezijec, moj favorit pa je bil Abdulah iz Savdske Arabije – dežele nad morjem nafte, a brez enega samega kinematografa.«

Plan 9

»To je najbrž edina domača iniciativa, specializirana za produkcijo žanrsko fantazijskih filmov. Po ustaljenih poteh financiranja najbrž nikoli ne bi bila realizirana. Doslej smo sproducirali nekaj filmov, od tega dva daljša: Groza ju jitsu zombijev ter Vinopiri: Blutvajnšpricar saga, večino pod veščo taktirko režiserja Vitomirja Kaučiča. Trenutno je v produkciji novi celovečerni film z delovnim naslovom Korpus Krispi.«

Grossmannov festival filma in vina

»Posvečen je fantastičnim, grozljivim, divjim in kultnim filmom, ki predstavljajo presežke ustaljenih žanrskih obrazcev. Naš namen je, da bi vsaj delno povrnili drznost sodobni kinematografiji, ki s svojo mlačnostjo, politično korektnostjo in željo po vsesplošnem ugajanju izgublja svoj nekdanji ugled, vpliv, kreativnost ter s tem tudi gledanost.«

Legenda

»Največja želja se mi je uresničila z obiskom legendarnega kralja B-filma Rogerja Cormana, ki je ekipi vzor in inspiracija pri filmskem ustvarjanju in poslovanju. Seveda pa je spisek želja za prihodnje obiske zelo obsežen in ambiciozen.«

Različno

»Osebno so mi blizu mnogi žanri, ne le tisti temačnejši. Italijanski vesterni in kriminalke, film noir, azijski filmi skoraj vseh zvrsti. Pa znanstvena fantastika, trilerji, giallo, črne parodije … Ni važno,

v katerem žanru se giblje film. Če je dober, je dober.«

Dragoceno

»Končno sem izbrskal edini jugoslovanski vestern, posnet nekje v sedemdesetih z eminentno igralsko zasedbo in neskon­čno dozo humorja, velikokrat nenamernega. Upam, da ga pripeljem na festival naslednje leto.«

Literatura

»Berem strokovno družboslovno literaturo in filozofijo, ne uidejo pa mi niti literarni klasiki, predvsem Vonnegut, Borges, Kafka. Všeč so mi nenavadne zgodbe, ki te resetirajo in na novo naložijo možgansko programsko opremo. Taki naj bi bili tudi scenariji, ki jih pišem.«

Jaz

»Najbrž sem en velik otrok, ki skuša v sebi najti odraslega. Mogoče se zato ukvarjam s stvarmi, ki veljajo za nenavadne, težko izvedljive, ki ponujajo otroško uresničitev sanj ali bolje, nočnih mor.«

Všečno

»Črnolaske. Blondinke. Rdečelaske. In vse vmes. Čutne lepotice s socialnopolitičnim smislom za poezijo in liriko. Intelektualke brez skrajno feminističnih nagnjenj in z obveznim smislom za črni humor.«

Tekst Nina Rupel

FOTO Ivana Krešić

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri