Sašo Hribar

  • 25.01.2008

Hri-Bar show, Radio Ga-Ga, Moja soseska, Gledališče Satirikon ... »Napiši, da delam proti sebi. To pomeni, da delam cele dneve. Pa ne vem, ali je to strah pred tem, da bom umrl, mogoče pred tem, da se mi bliža dan slaboumja, ali je to kriza srednjih let ... Eni fukajo, jaz pa delam.« V Sašu Hribarju živi približno 716 Sašev Hribarjev.

(Foto: Ivana Krešić)

Jeza

»Ljudje pravijo, da dobro reguliram jezo. To pomeni, da si nastavim uro za ob treh zjutraj. Takrat se zbudim in bentim, kakšen kreten sem. Takrat postanem jezen. In se na ta način razelektrim. Priporočam vsem.«

Požrešnost

»Iz čistega hedonizma je požrešnost najbolj perspektivna zadeva na svetu. Vsi smo statisti tega življenja, in to pomeni, tako so nas učili v socializmu, da je vrhunec vsega prehod kvantitete v kvaliteto. Požrešnost je manifestacija čiste kvantitete. Kvalitete ni, ne obstaja veselje. Človek hoče že intuitivno, nagonsko žreti čim več. In to v najbolj norih in poznih urah. Torej, žreti je treba čim več in čim bolj pozno.«

Zavist

»Zavidam sliki iz leta 1980 (1981, 1982), na kateri je Sašo Hribar. Čisto zavidanje.«

Napuh

»Imel sem gosta na oddaji, Rajka Hrvatiča. Pa sem ga hotel prepričati, da njegov avto, ki ima 560 konjev in je najmočnejši v Sloveniji, ni bogve kaj. Zdaj mi je pa jasno, zakaj sem to naredil. To je bil čisti napuh.«

Pohlep

»Delam na radiu, pri nas je taka družba ... jaz si želim bližnjega ženo, drugi pa žene bližnjega. Velja za moške. Ne želi bližnjega žene, to je pohlep!«

Lenoba

»Star sem 44 let in pri vseh zdravnikih sprašujem, kaj mi je, ker sem postal len. Zdravniki pa pravijo, da to ni lenoba, da sem izrazito delavno storilen. Star sem in imam omejene sposobnosti.«

Pohota

»Najlepše je pohoto opisal brat Radka Poliča, Vasko Polič. Rekel je, da karkoli se z organizmom dogaja, je minimalizem v primerjavi s tem, če greš gledat osla ali konja. Ko boš to videl, boš ugotovil, da si popolnoma zgrešeno evolucijsko bitje, čisto navaden človek si, neperspektiven. Torej, pohota je zame tisto, kar mi je rekel Vasko, konj in osel.«

TEKST: Nina Rupel

FOTO: Ivana Krešić

Sorodni članki

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri