Miha Hočevar

  • 18.03.2008

Greši. Sakramensko. Resda mu ne more nihče očitati, da je neprivoščljiv (ker ima zavist »slabo razvito«), a zato zna biti len (brez slabe vesti), strašno požrešen (predvsem z očmi), perverzno pohoten (ker je tako seks boljši), zelo razburljiv (ker se težko zadrži), nepotešljivo pohlepen (po svobodi!) in ultra domišljav. »Še predvsem, ko mi kaj uspe!« Torej – precej pogosto. Upravičeno. Ker pač zna. Pripovedovati kratke zgodbe o življenju malih ljudi. On je tista dobra vila, ki je (so)poskrbela, da je na slovenski zemlji končno vzklilo (do tedaj jalovo) seme samoironije – s prodornimi oglasi in (po filmu Jebiga) še z novim celovečercem Na planincah. Režiser Miha Hočevar zagotovo ne bo prišel v nebesa. Ker je neodpustljivo drzen in drugačen.

Požrešnost

»Ah, če bi bil požrešen le pri hrani … Tako sem pa tudi pri alkoholu, raznih drugih substancah in pri opazovanju žensk. V tem smislu sem z očmi zelo požrešen. (nasmešek, op. p.) Res pa je, da se moram pri štiridesetih že malo nazaj držati, da se ne bi razlezel, zastrupil … Sicer pa sam rad kuham juhe – v zadnjem času vzhodnjaške.«

Lenoba

Tako kot rad »ufilmi« ležerno svaljkanje po mestu, to tudi sam z veseljem počne. »Uživam v opazovanju sveta – narave, ljudi, detajlov, iz katerih si naredim svojo zgodbo. Lenoba je greh, če je človek len, ko naj bi delal. S tem tudi izkorišča drugega, ki dela. Sicer pa ima lenoba po krivici slabšalni prizvok – lahko je tudi produktivna! Za kreativno zamisel potrebuješ čas za razmislek – tega pa najdeš, ko si len. Takrat se odmakneš od ustaljenega reda stvari in jih pogledaš od zunaj – jaz to naredim brez slabe vesti.«

Pohota

Seks iz čiste pohote, v nereprodukcijske namene, naj bi bil greh?! Nikakor! Če je prisotna pohota, je seks (še) boljši. Ali sem strasten? To bi bilo treba pa koga drugega vprašati (nasmešek) – jaz se že počutim strastnega!« Pa bi kdaj pomislil na skok čez plot? »Trenutno imam tako dobro zvezo, da si ne bi privoščil nobenih neumnosti.« In če bi, bi ji to priznal? »Kje pa! Vse bi šlo v franže! Pa tudi če bi to poskušal zamolčati, bi me moja draga prebrala s svojo žensko intuicijo.«

Jeza

»Če jezo sprostiš na boksarski vreči, to ni nič slabega, če pa jo na človeku – četudi le verbalno – pa je.« In Miha Hočevar pogosto greši v tem smislu? »Žal se težko zadržim, velikokrat izbruhnem. Ko se neutemeljeno znesem nad nekom, mu s tem naredim krivico …«

Pohlep

»Moj pohlep? Po svobodi! Da lahko delam, kar mi je všeč, ali pa ne delam, če mi tako paše. To pa je seveda povezano z denarjem – če ga nimam, se moram lotiti česa tudi proti svoji volji, da preživim sebe in najbližje. Živimo pač v diktaturi kapitala. Pohlep po denarju se mi zdi greh, če nekdo le kopiči bogastvo.«

Zavist

»Če je nekdo nagrajen, mu to privoščim, ker so nagrade ponavadi upravičene – podeljuje se jih za dobre stvari. Zavist imam zelo slabo razvito in na to sem ponosen. A je ponos tudi greh?«

Napuh

Ali Miha Hočevar kdaj samemu sebi prizna, da se je precenil in bil malce domišljav? »Oh, seveda! Posebno takrat, ko mi kaj uspe! Večji problem je, če ti nekaj ne uspe, pa si vseeno domišljav. Ampak zato imamo prijatelje in tudi kritike, ki ti pridržijo ogledalo in prispevajo k večji objektivnosti in samokritičnosti.«

TEKST: Nina Orel

FOTO: Bor Dobrin

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri