Matej Juhart

  • 07.01.2009

Ustanovitelj Bob zveze Slovenije in zmagovalec tekme svetovnega pokala v bobu štirisedu z nemško bob ekipo. Športnik, atlet, trener atletike in profesor športne vzgoje, ki je prve informacije o športu, ki mu obeta nastop na olimpijskih igrah, dobil iz filma o jamajški bob reprezentanci. Potem ko bo končal aktivno tekmovalno športno kariero, ki zahteva vrhunsko telesno pripravljenost, hiter start, popolno usklajenost ekipe in nič zaviranja, se je namenil poiskati svoj mir doma, v družbi knjig, kaktusov, motocikla starodobnika in znanstvene fantastike.

(Foto: Ivana Krešić)

Začetki

»Leta 2005 je predsednik in pilot hrvaške bob zveze iskal najboljšo ekipo, ki bi ga v bobu štirisedu pripeljala na olimpijske igre v Torino. Mene je našel na atletskem tekmovanju v Ljubljani, kjer sem v teku na 100 metrov premagal vso konkurenco. Moja pot je bila hitra – prvi spusti v Lillehamerju, svetovni pokal v Calgaryju ... Dosegli smo dovolj točk za nastop na OI v Torinu, ki pa sem se jih udeležil le kot trener, tako da še vedno sanjam o nastopu na olimpijskih igrah.«

Najboljši

»Od prvih tekem v bobu sem dobival ponudbe drugih držav za sodelovanje: Rusije, Nemčije ... Nemško ponudbo sem sprejel spomladi, predvsem zaradi nadgradnje znanja, poznanstev in samopotrditve med najboljšimi ekipami sveta. Nemška reprezentanca, ki v moški konkurenci šteje najboljših 30 tekmovalcev, je testirana večkrat na leto – v samostojnih startih posameznih tekmovalcev na posebni ledeni stezi, kjer se izmeri njihov rezultat. Na takem testiranju sem oktob­ra dosegel najboljši čas in si s tem izboril prostor v treh ekipah, ki sodelujejo v svetovnem pokalu.«

Polnopravni

»Slovenija ima tako moško kot žensko posadko v bobu in tudi moške in ženske tekmovalce v skeletonu, tako da sodimo med polnopravne člane tega športa. Tekmovalci so resni, talentirani in kažejo svojo predanost v celoletnem treningu kondicije, moči in hitrosti. Naši tekmovalni cilji ostajajo trdni – biti enakovredni drugim in se uvrstiti na olimpijske igre v Vancouvru.«

Vrhunsko

»Za dosego rezultata je pomembna celota: tekmovalci na startu, kakovost boba in pilotova vožnja. V nemški reprezentanci so ta merila najvišja.«

Finance

»Država do tega trenutka temu športu ni namenila niti enega evra. Razen položnice za članstvo nismo prejeli od Olimpijskega komiteja Slovenije nič. Večina stroškov leži na plečih tekmovalcev. Zaradi težke finančne slike smo ustanovili projekt I feel Slobob. Posamezniki se lahko včlanijo v klub in v zameno prejmejo majčko, člansko izkaz­nico s popusti pri naših partnerjih in sliko na bobu. Vse zato, da projekt poti v Vancouver ne bi obstal.«

Nevarnost

»Od prvih začetkov v bobu se je varnost v tem športu dvignila, predvsem zaradi varnostne opreme, materialov in varnejših umet­nih prog. Kljub temu da so proge in bobi hitrejši, v zadnjih letih ni bilo smrtnih žrtev, so pa zaradi prevračanj prisotni udarci, modrice in opekline, zaradi velikih sil pa boleča hrbtenica.«

Popolno

»Večinoma se ne zavedaš dogajanja ob stezi, naloga popolnega agresivnega starta v celoti prevzame zavest.«

Koncentracija

»Posadka mora biti hkrati sproščena in napeta, da se lahko prilagaja ogromnim silam. Spremembe vožnje se odražajo šele po desetih, dvajsetih metrih. Tu ni zaviranja. Napake so lahko končajo z obratom na glavo.«

Osebno

»Osebni opis je vedno težaven: včasih težaven, včasih zabaven. Z leti sem vsekakor pametnejši, kot je zdravo. Nevednost je blagoslov!«

Nina Rupel

foto: Ivana Krešić

Sorodni članki

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri