Mare Bulc

  • 24.05.2007

Gledališki režiser, večmedijski artist, komunikolog in enojajčni dvojček, ki slednje priporoča kot prijetno zadevo. V Zadnji egoistični predstavi, produkciji pod okriljem zavoda Maska, se izmenično intervjuva s samim seboj, posnetim na video, nastopita pa še dva Mareta Bulca – glasbenik in umetnik. V predstavi se za trenutek pojavi tudi Maretov brat dvojček Grega. Kaj bi se šele zgodilo, če bi tudi on pripeljal svoje dvojnike?

(Foto: Ivana Krešić)

Kopija

»Sva identični genetski kopiji – naravna klona. Imeti dvojčka je prijeten, domač, pa tudi strašljiv občutek – strašljivo domačno. Priporočam.«

Teater

»Poleg zaljubljenosti nas prižene prek vseh meja samo še zavest o lastni minljivosti. Gledališče je najbolj minljiva od vseh umetnosti. Enkratnost gledališkega dogodka vsakič zadene. Kot orgazem, smrt.«

Ponavljanje

»Ponavljanje je srž gledališča. Igralci ponavljajo besedilo, ko se ga učijo na pamet, na vajah se neprestano ponavljajo prizori, ki bodo tvorili predstavo, izdelane predstave imajo reprize. Toda nobena ponovitev v gledališču ni identična drugi. Vse so enkratne. Nikoli ne stopiš v isto reko. Sam rad prizore iz svojih starih predstav prenašam v nove, recikliram jih in postavljam v drugačne kontekste. Umrle prizore oživim in jih pre­obrazim v stare-nove. Včasih tako ustvarim pošast – režijski doktor Frankenstein.«

Fizikalije

»Telo je delikaten instrument. Ljudi, ki virtuozno igrajo nanj, ne glede na področje svojega delovanja, zares občudujem. Igralci in plesalci, ki vrhunsko obvladujejo svoja telesa, bodo zagotovo našli mesto v gledališču, ki ga bom delal v prihodnosti.«

Tekstopisec

»Prostitut razuma. Za kruh in najemnino.«

Smetana

»Odličen dodatek k saher torti. Nezaželena v kavi. Ime našega skupinskega umetniškega projekta in albuma s samolepljivimi sličicami slovenskih sodobnih umetnikov.«

Seks

»Najbolj brezsramen seks, kar sem jih videl, je bil tisti dveh polžev brez hišice, ki sta se dajala dol prilepljena na okno frendove dnevne sobe. Čista perverzija.«

Sodobna umetnost

»Vsi smo radi sodobni. Zgodovino bodo pisali zmagovalci.«

Egoizem

»Egoizem je preveč pomemben, da bi ga prepustili zgolj egoistom. V Zadnji egoistični predstavi sem si ga vzel za temo predstave, ga seciral in izdelal popolnega egoista. Kritičarka je nato ocenila, da sem altruist.«

Aktualna parafraza

»Izselili so Žide. Bil sem tiho. Izselili so Rome. Spet sem bil tiho. Izselili so geje. Tišina. Izselili so samske ženske. Niti glasu. Izselili so anarhiste. Molčal sem ko bubica. Izselili so vse na -ić. Nisem rekel nič. Izselili so igralce/ke pornofilmov. Jezik za zobmi. Izselili so novinarje. Držal sem gobec. Izselili so umetnike iz umetniških centrov. Nič. Izselili so duhovne. Blažena tišina. Izselili so intelektualce iz kroga Nove revije. Molk. Izselili so desničarje (mislim na telesno lastnost). Molčal sem. Izselili so invalide, športnike, rjavolaske, poševnooke, grde, glasne in neme. Izselili so jih in jaz sem bil ves čas tiho. Nakar so prišli pome. In nikogar ni bilo, ki bi kaj rekel!«

Načrti

»Delati gledališče.Zdaj delam predstavo Paraziti v Celju.«

Nina Rupel, foto: Ivana Krešić

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri