Klemen Slakonja

  • 28.02.2008

Imitator, igralec in voditelj, ki lepo poje. Bil je že Vlado Kreslin, Anžej Dežan, Jan Plestenjak, Tomi iz Siddharte, Rok Kosmač, Fredi Miler, v sebi skriva še mnoge druge. Radio Ga Ga ga je pahnil v Hri-bar, zdaj krmili NLP. Študent igre na AGRFT, ki si želi resnih vlog v gledališču. Sin v Lapajnovem bodočem filmu, Alvinov glas v celovečerni risanki Alvin in veverički, tenor v mešanem pevskem zboru iz Brežic. Perfekcionist. Resen v nameri, da želi nasmejati.

(Foto: Ivana Krešić)

Mreženje

»Konec lanskega avgusta sem v Brežicah z imitacijami glasbenikov nastopil na sprejemu Primoža Kozmusa, ko je prišel iz Osake. To me je posledično pripeljalo do Radia Ga Ga, mesec dni je trajalo, da je prišla stvar do urednika oddaje Hri-bar, in novembra sem začel še tam ...«

Začetki

»Spontano pojem že od nekdaj. Že ko smo se vozili v avtu, ko sem bil majhen, je sestra nonstop nekaj pela, pa sem še jaz ... Ne bom povedal, kaj. No, to, kar so punce takrat poslušale ... Sram me je, priznam. In že takrat, čeprav sem imel še piskajoč glas, sem se poskušal približati originalu.«

Metoda

»Ne vem, pri meni to kar pride in je. Gledam posnetke, gledam reakcije, si kaj zapišem, izjave, gledam in potem poskusim to izgovoriti. Včasih tudi posnamem svoj nastop, da vidim, koliko se približam.«

Snemanje

»Vse je naštudirano. Ampak na osnovi tega je tudi malo improvizacije. Naštudiraš, prideš tja, posnameš in konec. Dobro, Tomija sem moral trikrat ponavljati, tekst mi je šel težko, ker sem si ga preveč zakompliciral.«

Ambicije

»Ne obremenjujem se s tem, kaj bi rad dosegel. Na faksu se v glavnem ukvarjaš samo z gledališko igro, to me vleče še najbolj od vsega. Gledaliških ponudb zaenkrat še ni bilo, pa sem sprejel te. Najbolj pa se vidim v gledališču. Zdi se mi, da ima gledališče tisto, kar me najbolj osrečuje. Ko bo kakšna ponudba, jo bom z veseljem sprejel.Poleg teh 'hecnih' stvari me zanimajo tudi bolj resne.«

Kaj je rekel Anžej?

»Pohvalil me je preko My-Space, napisal je 'respect'. Rekel pa je tudi: 'Gibi že, glas pa ne.' Seveda, saj imitacije niso kopije!«

Med ljudmi

»Nisem tak. Na živce mi gre, če mi kdo v javnosti začne 'daj, oponašaj tega'. Ne bom!«

Moje pesmi, moje ...

»Naša zadnja diplomska predstava bo mjuzikl. V Sloveniji je ta zvrst še v povojih. MGL-jevci so nekaj naredili s predstavo Kabaret. Mjuzikl, mogoče je pa to prihodnost. To bi me zanimalo. To bi rad delal, ja.«

Ton, kamera, akcija!

»Preden sem šel na gimnazijo, sem doma dobil kamero in sem zmeraj, ko sta prišla na obisk bratranec in sestrična, težil njima in sestri, da moramo nekaj posneti. Potem smo snemali kratke filmčke in sem se šel režiserja ... Na gimnaziji sem hodil k raznim dramskim krožkom in vedno bolj me je začela mikati igra, potem nisem hotel nič drugega. Šel sem na sprejemce na AGRFT in sem jih, hvala bogu, naredil. Če jih ne bi,

ne vem, kaj bi bilo. Verjetno bi bil zafrustriran.«

Viva

»Nazadnje sem bil na počitnicah v Grčiji z zborom, ampak bilo je delavno. Zbor Viva, mešani pevski zbor

iz Brežic. Kaj me tako gledaš, verjetno to zveni čudno, ne? Gre za kvaliteten zbor, pojem že od prvega letnika gimnazije, zafrkavamo se, fino je. Lahko jih pokličem tudi za razne fore, zadnjič so bili v NLP-ju. Pojem tenor, čeprav moram malo stisniti. Začel sem v prvem letniku, ko še nisem čisto mutiral.«

Tekst Nina Rupel

FOTO Ivana Krešić

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri