Jure Zrnec

  • 25.02.2008

Ko mu čestitate za odlično vodenje letošnjih viktorjev, vam pomoli roko z vajeno kretnjo nekoga, ki je v zadnjem času to naredil neštetokrat. Četudi ga je to izstrelilo v orbito odrskih zvezd, ostaja prizemljen. Mogoče tudi zato, ker ni igralec, ki bi se toliko poistovetil z vlogo, da bi jo – kot nekateri – živel še dolgo po tem, ko sleče kostum. Jure Zrnec ostaja zvest samemu sebi in svojim strastem: teatru, podvodnemu ribolovu, hrani in – ženskemu telesu. »Če je bog kaj naredil pregrešno dobro, je to ženska.«

(Foto: Primož Predalič)

V uniformi? »Jaaa. Ko vidim mlado, lepo, do vratu zapeto nuno, mi začne delovati domišljija …« priznava prvi ‘duhovnik’ v Playboyu. Za to, da se takemu ženskoljubu grešne misli ne bi tudi meseno udejanjile, skrbi igralski poklic: »Na odru brez škode izživim vse tisto, česar sicer ne morem ali ne smem.« (In njegovo dekle si je oddahnilo …)

Požrešnost

»Jesti do bolečine v želodcu je greh, ker gre za pretiravanje, a to včasih počnem tudi brez občutka krivde. Zato sem se, odkar sem nehal plesati, zredil za dvajset kil. Vsake toliko se tudi ‘postim’ – s kavo in cigaretami. Imam slabo, a zelooo prijetno razvado, da rad pozno zvečer jem. Hrana je tudi dober afrodiziak, s katerim rad razvajam svoje dekle.«

Lenoba

»Če je upravičena – kot posledica trdega dela –, se mi ne zdi grešna. Naravna lenobnost pa je greh! Za ustvarjalni navdih ne potrebujem miru – delo poraja nove zamisli in ko sem najbolj zdelan, sem najboljši. Najljubše lenarjenje? Pripravim si kaj okusnega in si pogledam dober film.«

Pohota

»Oooo, pohoten pa sem! Predvsem po kosilu, ko imajo ljudje navado počivati! Zelo zgodaj me je že začelo gnati med ženske noge. Nedolžnost sem izgubil pri šestnajstih, če se prav spomnim. Sicer pa so me vedno privlačile karizmatične, malo starejše ženske, kot tudi mlade mamice s svojo sončnostjo… Všeč mi je, če sem v rahlo podrejenem položaju, če je ženska malo ukazovalna, če včasih malo posvinja z besedami, da me vzpodbuja, če ima samostoječe nogavice, ki jih ne sleče med seksom … Vedno me je zmotilo, če je ženska začela glasno vzdihovati, še preden sem se je dotaknil – počutil sem se res bedno … Hm, razkril sem le pol odstotka svojih sanjarij.«

Jeza

»Zelo se nadzorujem in le redko me kdo tako izzove, da popenim. Raje se prej umaknem, še predvsem, če gre za dialoško neenakovrednega nasprotnika. Nikoli nisem nikogar udaril, sem pa že nekoga zabrisal iz lokala, ker se je spravil na mojega prijatelja. V afektu sem ga treščil po stopnicah, in ko je obležal na pločniku v nezavesti, sem se v trenutku povlekel nazaj in mu pomagal priti k sebi. Mislil sem, da sem ga ubil. Od takrat nikomur nisem skrivil lasu. Ljudje, imejmo se radi – tako ali drugače!«

Pohlep

»Ne hlepim po slavi, ampak po (pristni) pozornosti. Ker pa jo skoraj vedno vzbudiš na račun nekoga drugega, ki si želi enako, je to lahko sporno … Takrat bi mogoče moral dati priložnost še komu drugemu, pa je ne. Z besedami, z nastopom povozim druge, ker se spozabim. A ker v želji po pozornosti ne grem prek trupel, se mi to početje še vedno ne zdi grešno.«

Zavist

Čeprav po vodenju prireditve ob podelitvi viktorjev nima dobrega razloga za zavidanje – upravičeno je prejel dovolj čestitk – pravi: »Ooo, ampak sem zavisten! Kadar vidim, da delam nekaj bolje kot kdo drug in on žanje pohvale, jaz pa ne. Takrat si rečem: ‘Prasec!’ (nasmešek). A ta občutek potlačim – človeku zaradi tega ne mečem polen pod noge.«

Napuh

»Domišljav pa nisem. Če se počutim v družbi manjvrednega – če nečesa ne vem, da bi nekaj rad dobil, pa ne morem, obrnem to malo na štos. Brijem norce iz samega sebe, s tem sprostim vzdušje in obrnem situacijo sebi v prid. Ali sem že sam pri sebi zaznal, da sem domišljav? Včasih neko ‘foro’ tako dolgo vlečem, da grem že vsem na jetra, ker je videti, kot da se postavljam pred drugimi. Dejansko pa se sam nad seboj tako zelo navdušim, da se predam navdihu – takrat samo še jaz ne dojamem, da so se že vsi nasmejali in da je treba nehati.« (smeh)

TEKST: Nina Orel

FOTO: Primož Predalič

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri