Janez Janša

  • 17.04.2008

Predsednik SDS, ki se mu v nekaj sekundah resnobne poteze obraza zmehčajo v deški nasmešek z nagajivim pogledom izpod pravilno zarisanih obrvi, je bil do sedaj v enaki meri popljuvan z očitki mučenika z občutkom, da se mu godi krivica, ter kovan v nebesa kot heroj. Kotroverzna osebnost pač. Tako kot vsi, ki so kadarkoli v zgodovini storili kaj velikega.

Toda J. J., kakor se ga je prijel vzdevek, vztraja v politiki tudi po tem, ko je že izpolnil svoje največje poslanstvo, ker je »politika izbrala mene in ne jaz nje«. Če menite, da o našem najbolj znanem »abrambnem« ministru in enem izmed herojev slovenske osamosvojitve veste že (skorajda) vse, se motite. Naj vas preseneti še njegova »grešna« plat!

Požrešnost

»Bili so časi, ko sem kot otrok lahko pojedel dva kilograma sladoleda naenkrat, in bili so časi, ko sem se v zaporu iz protesta odločil za gladovno stavko. Ko sem bil prvič zaprt, zaradi šoka teden dni nisem mogel jesti, kar je resno ogrozilo moje zdravje. Čeprav imam danes raje kot slaščice sadje in morske jedi, se bi težko branil kakšne res dobre torte.«

Lenoba

»Ah, te se poskušam še naučiti! Ali sem deloholik? Lahko bi se reklo. Tako sem bil vzgojen oziroma so me v to silile okoliščine odraščanja. Delo je izpopolnitev, a je tudi beg pred seboj. Danes vem, da je včasih bolje poiskati mir, ždeti nekaj časa kot želva v ribniku, kakor pa se nenehno pehati za nečim.«

Pohota

»A je to sploh greh!? (smeh) Ker sem prej asketski tip človeka kot uživač, bi težko o tem povedal kaj več …«

Jeza

Čeprav naj bi politike težko karkoli spravilo iz tira, tudi Janez Janša ni vselej pod strogim samonadzorom. »Predvsem takrat, ko se nabere vsega preveč, težko še pravočasno ločim, zaradi česa se splača vznemirjati in katere stvari tega niso vredne, ker jih ne morem ali ne znam spremeniti. Težko prenašam neizpolnjene obljube in v celofan zavite neumnosti.«

Pohlep

»Odraščal sem v preprostem okolju in v mladih letih so bile zame še nekatere najosnovnejše stvari sanje, kaj šele imeti nove smuči ali denar za kino! Zato sem v nekem obdobju materialne stvari precenjeval. A kljub temu med mojimi življenjskimi cilji nikoli ni bilo bogastvo, ker sem že zgodaj spoznal, da so materialne stvari relativne.«

Zavist

»Priznanja in pohvale ne izrečem ravno najlaže, a kadar to storim, mislim resno. Vesel sem, kadar moji kolegi dosežejo uspehe, ki gredo v skupno dobro. Zavidam pa tistim, ki se počutijo svobodne in znajo to ohranjati v vsakem trenutku, in tistim, ki jim uspe najti ravnotežje med sprejemanjem in spreminjanjem.«

Napuh

»Kadar smo nesamozavestni, si želimo pri drugih ljudeh ustvariti občutek večvrednosti – tudi sam se včasih zalotim pri tem. Tudi kadar menim, da poznam najboljšo rešitev za neki problem, me to »dvigne«, čeprav me potem resničnost hitro postavi na trdna tla – okolica namreč ne prepozna takoj neke rešitve za dobro, čeprav se pozneje izkaže kot takšna.«

TEKST: Nina Orel

FOTO: Primož Predalič

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri