Jaka Mihelič

  • 07.10.2008

Kipar in restavrator z žametnim glasom, ki izdeluje unikatna kolesa Katabrank. Špiker in koordinator programa na Radiu Študent, igralec in pravljičar pri ekipi Za dva groša fantazije. Umetnik s triletnim planom za svoja vozila, ki povzročajo začudene poglede in blage vzklike odobravanja. Če potrebuje orodje, si ga naredi. Na Metelkovi, kjer ima delavnico, je sam zvaril vhodna vrata večine tamkajšnjih klubov.

(Foto: Ivana Krešić)

Lepota

»Pogled, ki gre po kolesu, se ne ustavi, potuje. S katerekoli strani opazuješ, vedno je fascinantno. Začutiš, da je lepo. Kakovost teh koles je v detajlih. Pritegnejo te matica, krivulja, zavoj, nosilec za kolo, da rečeš vau! Vse je narejeno na roko.«

Osebno

»Kot pride stranka h krojaču na pomerjanje, tako pride k meni, da vidi kolo. To je zelo pomembno, ker je kolo izdelano samo zanjo, po meri. Odločil sem se, da dve kolesi ne bosta nikoli enaki. Vse naredim sam in ima neomejeno garancijo.«

Katabrank

»Kolesa so kipi, vozeče skulpture z uporabno funkcijo. Unikati. Prva razstava, ki jo bom naredil po dolgih letih, bo imela naslov Zapelji svoj kip.«

Restavratorstvo

»Sodeloval sem pri velikem projektu, restavriranju baročnega oltarja kapele sv. Jurija iz gradu Ortnek na Dolenjskem. Na projektu sem delal štiri leta in magistriral iz prižnice.«

Varjenje

»Za švasarijo me ponuca vsakdo, ki me pozna. Na Metelkovi ti lahko pokažem kakšnih sedem, osem vrat za vhode v klube. Gromka, Channel zero, Gala hala ...«

Muzika

»S Tomažem Gorkičem špilava metal core, kadar se nama ljubi. Težek ritem in ne preveč počasi. Jaz kitaro, on pa bobne. Leta '96 smo imeli bend. Odigrali smo štiri koncerte v Sloveniji, morali bi tudi na turnejo. Smo pa izdali split record v Ekvadorju. Na eni strani sta bila dva slovenska benda, na drugi dva ekvadorska.«

Vzgoja

»Največji žur je na obiskih pri prijateljih, ki imajo otroke, in to ravno take otroke, ki radi poslušajo pravljice. Po navadi je ura deset in nočejo spati – takrat se zmenimo, da jim povem eno pravljico. Na pamet jih znam vsaj deset, petnajst.«

Dejmo Stisnt Teater

»Zelo fajn stvar. Z njimi sem začel delati leta '97 kot voznik kombija, kasneje sem jim delal luč in ton. V predstavi Biblija sem nastopil kot glas boga. V predstavi Trgovci sem imel vlogo zadetega pankerja.«

Meje

»Dal sem si tri leta – če v tem času ne bi naredil nič z njimi, bi dal kolesa prijateljem, naj se oni vozijo, sam pa se bi lotil česa drugega. Zdaj grem s kolesi na Bienale industrijskega oblikovanja, in to je stvar, ki me je potisnila naprej za naslednja tri leta.«

Želje

»Sto kvadratnih metrov velika delavnica v pritličju, z velikimi vrati.«

Tekst: Nina Rupel

Foto: Ivana Krešič

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri