Gregor Mastnak

  • 10.12.2007

Gregor riše Bizgece. Bizgeci so veseljaško pernato ljudstvo in januarja se bo zaključil velik projekt, zaradi katerega je Gregor zadnje čase predvsem animator, režiser in koordinator. Z ekipo sodelavcev končuje 13-delno serijo risank, narisanih v klasični tehniki. Sicer je Gregor tudi slikar, stripar in ilustrator. Rad si izmišljuje zgodbe. Rad gleda naokoli. Zanimajo ga filozofija, religija, geografija, matematika, biologija, veliko tega. Trenutno bere sufijsko poezijo. Ne mara pozornosti, vsaj ne preveč. In tudi ne načrtov. Roki mu pomagajo, da konča začeto delo.

Nos

»Ja, imam nos za stvari, ki imajo potencial. Vidim, iz česa se da kaj narediti. Ideje pa črpam od vsepovsod. Pred časom sem delal strip za najstniško revijo Pil in po nekem naključju vključil talibane in Afganistan. Čez tri mesece je bilo tam sranje. Mogoče je to tudi intuicija.«

Roka

»Pri Bizgecih je pet likov. Samo za glavnega junaka Kokija imam tri pomočnice. Zadnje čase bolj malo rišem, bolj koordiniram. Pomemben element vsake risanke se mi zdi to, kar da vsak risar posebej še svojega zraven. Delujejo tako kot igralci, ki oblikujejo svojo vlogo.«

Pljuča

»Svoboda ... to je v bistvu stvar mentalnosti. Če si prost, sproščen v glavi, potem zadihaš, vidiš.«

Rit

»Lezenje v rit ... Naporna zadeva. Tudi zadeva, ki ti udari na jetra.«

Telo

»Omejitve pri mojem delu so fizične. Sem samo človek. Moram tudi spati.«

Glava

»Po končanem projektu se ponavadi umaknem za kakšne tri mesece. Šele potem lahko uživam. Ni mi v redu vsa ta hvala, ker lahko človeka tako deformira, mu stopi v glavo.«

Oči

»Na ženski najprej opazim oči. Pa roke, vrat, gibe. Mogoče so mi všeč malo večja usta ... Ah, pa niti ne, brezveze. Klasična postava. Naj bo pustolovska, preprosta in lepa.«

Srce

»Srce mi hitreje utripa v vsaki nerodni situaciji. Lahko je to lepa dama. Pa ko česa ne naredim in mi je potem malo nerodno. Ko pridem v situacijo, da se moram izpostaviti, pa se mi ne da.«

Hrbtenica

»Imam bolj slabo držo. Kar pa ne pomeni, da se ne rekreiram. Hodim peš, povsod. Zjutraj sem na primer prišel peš iz Črnuč v Šiško. Včasih sem tudi treniral aikido, zdaj pa ne več.«

Jetra

»Res na jetra mi gre zatumpanost nekaterih, ki vztrajajo pri nekih principih, navadah, vzorcih brez najmanjšega pomisleka.«

Noge

»Ali bi živel na veliki nogi? Meni to pomeni, da si lahko v vsakem trenutku kjerkoli na tem planetu; da si povsod doma. Potem bi. Rad imam Afriko. Sudan me zelo mika, ampak tam zdaj vihra vojna. Severna Afrika, ribiči ob Nilu, tja bi šel.«

TEKST: Nina Rupel

FOTO: Ivana Krešić

Sorodni članki

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri