Franc But

  • 18.04.2008

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je svoje »kmetovanje« omejil na občasno sejanje solate, »gozdarstvo« na sprehode med drevesi, kjer najde nujni odmerek tišine in spokoja, zdrava prehrana pa je zanj užitek in zapoved, čeprav se včasih izjemno rad pregreši z velikimi količinami čokolade. Je eden tistih ljudi na položaju, pri katerih dobite občutek, da bi kdaj prav z veseljem »pobegnili« svoji utesnjujoči funkciji.

(Foto: Primož Predalič)

Agronom in magister ekonomije, ki pravi, da »ni politika, ki mu ne bi godilo javno nastopanje in laskala pojavnost v medijih«, priznava, da to velja tudi zanj in bolj za pojasnilo kot v opravičilo doda: »Svojo zamisel laže prodate, če ljudje vedo, kdo ste.«

Požrešnost

»Kot otrok sem padal na smetano iz domačega kislega mleka, kasneje na špagete in čokolado, ki je še danes moj izvirni greh – lahko je pojem izjemno veliko. Načeloma pa nisem požrešen – pri hrani imam samokontrolo.«

Lenoba

»Po naravi sem prej deloholik kot lenuh. A če želite nekaj doseči, morate za to garati – ko sem delal magisterij, sem trikrat na teden vstajal ob treh zjutraj, študiral do sedmih, šel pod mrzlo prho in potem v službo. V meni je nenehna želja po preizkušanju sebe, čeprav je včasih fino tudi uživati (redke) trenutke miru.«

Pohota

»Človek mora znati brzdati svoje nagone. A vsi smo le ljudje in kdor zanika, da ga ob pogledu na lepo žensko včasih ne prime pohota, je svetohlinec, lažnivec ali pa impotentnež! Tudi meni se to kdaj zgodi, a si rečem le: Okej, še sem živ! In pri tem tudi ostane.« (Če pa bi se ministru Butu vendarle »zalomilo« (kar pa se mu seveda ne bo), pravi, da bi soprogi prevaro priznal, ker »je najhuje živeti v laži in grehu,« kakor pravi.)

»Če dva svojo strast izživita v spolnosti, s tem ni nič narobe – Bog je vendar dal človeku ljubezen, da jo deli z drugim! Pohota je nekaj negativnega le takrat, ko si nekdo zaželi drugega, ne oziraje se na njegove želje ali na posledice tega dejanja.«

Jeza

»Čeprav sem se z leti naučil nadzorovati, sem temperamenten in – ojoj! – nemalokrat tudi eksplodiram! Nisem pač polovičarski in v vsem, kar delam in čutim, grem do konca; ko imam nekoga rad, bi ga kar pojedel od ljubezni, in če sem na nekoga jezen, bi mu kar obrv izpulil! Da bi gojil zamero do koga? Ne. Nikoli nisem šel spat z mislijo, kako bom nekomu škodoval.«

Pohlep

»Pohlep po bogastvu, moči? Ne. Nisem obseden s tem. V materialnem smislu mi nič ne manjka, želim si pa, da drugi spoštujejo moje delo. Resda sem ambiciozen, a se imam na vajetih – za dosego ciljev ne bi šel nikoli prek trupel.«

Zavist

»Trudim se, da ne bi bil zavisten, čeprav je zelo človeško, da ob tem, ko nekdo dobi priznanje, človek pomisli – kako da si tudi jaz tega ne zaslužim? Če tipično slovensko zavidam sosedu nakup novega avta? Ah, kje pa! Od srca mu ga privoščim!«

Napuh

»Nesamozavestni ljudje želijo dajati vtis, da so nekaj več. Priznam, da imam – v zdravem smislu – rad samega sebe, in zdi se mi, da sem nekaj dosegel v življenju, na kar sem tudi ponosen – ampak ali je to kaj grešnega?! Napihnjen kot pav, prepričan, da sem boljši od drugih? Ne, to pa ne!«

TEKST: Nina Orel

FOTO: Primož Predalič

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri