Andrej Zupan

  • 05.08.2008

Klarinetist. Celostni glasbenik, ki nastopa kot solist in kot del različnih zasedb, ki igrajo klasiko, etno in džez. Če bi kdo napisal res dobrega, bi igral tudi pop. Studijski glasbenik, srednješolski učitelj, predavatelj na fakulteti in dirigent, ki je bil za svoje delo že velikokrat nagrajen. Glasbenik Jugoslavije leta 1985. Igral je pred špansko kraljevo družino, monaškim knezom in maroškim kraljem. Za svoj zadnji album se je fotografiral pod vodo. Slovenski Danny DeVito ljubi zanimive ženske, dobro hrano in vino pa svoj klarinet.

(Foto: Ivana Krešić)

Soprano

»V mladosti sem veliko pel. Celo v Operi, v vlogi palčka v Humperdinckovi operi – ko sem bil še v 7. razredu. Takrat še nisem mutiral in pel sem sopransko vlogo. Celo opero sem pa znal na pamet – zapeti vse vloge, vse tekste, v vseh višinah.«

Turist

»Spomnim se ansambla Pink panter … To je bilo v osmem razredu. Pela sta Davor Božič pa Kaja iz Poletja v školjki ... Jaz sem imel le kratko epizodo pri bendu – takrat so sicer kraljevale uspešnice The Final Countdown in Carrie skupine Europe pa You're in the Army Now ... Z ansamblom sem nastopil samo enkrat, v hotelu Turist na neki žurki. Moja mama, učiteljica, mi je dala takrat jasno vedeti, da ne bom ob treh zjutraj domov s špilov hodil.«

Jan

S klarinetom sem sodeloval pri albumu Jana Plestenjaka, na Magnificovem pa na tistem Ota Pestnerja, Nuše De­­ren­de ... Sem pa razmišljal, da bi posnel en jazzy-pop album, če bi mi nekdo naredil res dobro muziko … S klarinetom namesto vokala, kakšne pop balade. Kdo? Zagotovo bi rekel Janu Plestenjaku, da bi naredil glasbo, produciral. Se mi zdi, da izredno dobro dela pop.«

Glasbenik Jugoslavije

»Ta naslov sem dobil leta 1985. Redko se je zgodilo, da je bil fant, ki je nekaj igral, tako medijsko izpostavljen. Takrat sem bil gost v vseh TV-oddajah, imel sem veliko intervjujev, povabljen sem bil na razne sprejeme, igral sem povsod. Moji starši niso iz tega delali nobenega cirkusa, bilo je bolj v stilu 'Ti kar pojdi nazaj v sobo in vadi'. Na podlagi tega naslova sem bil tudi izbran v orkester kot eden izmed najboljših glasbenikov Sredozemlja. Z njim sem igral pred špansko kraljevo družino v teatru Real v Madridu. Medtem ko se je moj oče pogovarjal s francosko ministrico za kulturo, sem se prvič zavedel, da nisem več otrok, ki bi se igral z avtomobilčki. Sodeloval sem kot enakovreden sogovornik.«

Monako

»Ena izmed stvari, ki se jih bom spominjal vse življenje in ki je bila res na meji verjetnega, je bilo igranje na monaškem dvoru. Po koncertu smo bili povabljeni na osebni sprejem h knezu Ranierju v privatni del hiše, spoznal sem vso družino, se sprehajal po njihovem vrtu, ležal na knezovem ležalniku, res, pri bazenu ...«

Srce in duša

»Vodim skupino noro prijaznih in simpatičnih ljudi, reče se jim Pihalni orkester Cerkno. Z njimi se imamo noro fajn. So amaterji, ampak igrajo s srcem in dušo. Delamo take stvari, ki presegajo njihove zmožnosti, gredo do skrajnosti, a se sploh ne zavedajo tega.«

Norost

»Enajst let sem bil solo klarinetist v ljubljanski Operi. Opera je kraljica umetnosti, o tem ni debate. Tukaj vre, je pravi festival vseh umetnosti – glasbene, gledališke, kostumografske. Luči, oder, kulise, gib, balet … To je noro!«

Francosko

»Sem ljubitelj vsega, kar je francosko ... Predvsem poljubljanja.«

tekst: Nina Rupel

foto: Ivana Krešić

Sorodni članki

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri