Aleš Hlad

  • 11.11.2007

Dirkač. Evropski prvak v supermotu in slovenski motociklist leta. Fant brez treme, ki se pogovarja s svojim motociklom in ki po tekmi vedno odpelje še en krog z eno nogo na sedežu in drugo v zraku. Dirkanje je njegov način življenja. Rad ima mir in družino. Športni novinarji imajo radi njega.

(Foto: Ivana Krešić)

Relaksacija

»Dirkanje ni ravno sprostitev. Za tistega, ki pravi, da je to sprostitev, vem, da se ne pelje med prvih deset.«

Migracije

»Za nas, dirkače, pravijo, da smo neke vrste cigani, nomadi. Ves čas potujemo. Na leto imam povprečno 24 dirk, 24 vikendov, in vsaka dirka je v drugem kraju, tudi v drugih državah.«

Gume

»Trije kompleti gum na dirko so minimalka. Je pa res, da so nam dali na svetovnem prvenstvu pet kompletov gum, pa se je izkazalo, da to ne igra tako pomembne vloge, da so rezultati ostali podobni kot lani.«

Vozi!

»Vsi se čudijo, da sem tako miren pred dirko, zakaj me nobena stvar ne naredi živčnega. Pred startom nimam težav s tremo. Start mi je najbolj zanimiva stvar. To je mogoče taka lastnost, ki bi jo kakšni zelo radi imeli, pa kar ne gre, meni se pa zdi to normalno. Zato se pa s tem ukvarjam, sicer bi se s čim drugim, če bi mi bilo to težko.«

Ah, italijani ...

»Lastnik mojega kluba Franco Mollo, Italijan, ki tudi sam še danes odpelje kakšno dirko, natančno ve, kaj dirkač potrebuje, in je edini Italijan, ki je stvari, ki jih je rekel, tudi uresničil. Pri njem bom verjetno ostal tudi naslednje leto, čeprav sem imel še druge ponud­be.«

Nostalgija

»Včasih pridejo otroci k nam v boks in bi se radi slikali zraven motorja. Jaz jih nanj še posadim, ker vem, da jim veliko pomeni, da je za njih pravo doživetje. Tudi mene je oče peljal na dirko, ko sem bil še majhen. To je nekaj lepega in mi veliko pomeni.«

Ponudbe

»Na koncu lanskega leta, ko sem osvojil naslov evropskega prvaka, sem imel ponudbe drugih timov, ki bi mi plačali, da bi vozil zanje. Vendar sem prepričan, da brez takega dela, kot ga imamo tukaj, ne bi bilo tako dobrih rezultatov. Na koncu sem se dobro odločil. Moštvo, ki me je hotelo, je potem sredi leta razdrlo pogodbo z novim dirkačem, ker mu niso dali tega, kar so se zmenili. Fant je ostal brez motorja in je vse skupaj padlo v vodo.«

Tujina

»Tujina je kruta. Fantje tukaj si mislijo, kako je fino v Italiji. Rad bi videl te fante, ko bi šli tja in cele dneve živeli na progah, hodili okrog ... Saj je fino, mogoče prvih par mesecev. Šele ko prideš domov, vidiš, kaj imaš.«

Fizikalije

»Pri tem športu narediš veliko s kondicijo, mišična masa pa pomaga pri preprečevanju poškodb. Padec pri 160 kilometrih na uro laže preživiš, če si bolje telesno pripravljen. Pomaga mi, da sem prej osem let igral hokej.«

Kaos

»Največ padcev je skupinskih. Se zgodi, da se nekaj dirkačev zaplete, pa padejo. Potem pa ne veš, čigav je kateri motor. Se je tudi že zgodilo, da je kateri od dirkačev pobral drug motor ...«

Sreča

»Srečo imam, ker mi punca pri tem veliko pomaga. Da ni že zdavnaj rekla, da me ima zadosti. Da mi stoji ob strani. Že to, da mi pusti, da dirkam, mi veliko pomeni. Meni je to način življenja.«

Enost

»Z motorjem moraš biti eno. Z motorjem se je treba včasih tudi pogovarjati.«

Načrti

»Čim boljša uvrstitev na svetovnem prvenstvu, pri tem pa se še dobro zabavati. To še vedno delam za svoje veselje.«

TEKST: Nina Rupel

FOTO: Ivana Krešić

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri