Vrhunska ledena zgodba: HK Playboy Slavija

  • 11.01.2013

Znani slovenski Hokejski klub Slavija je z novim letom postal Hokejski klub Playboy Slavija. Podpiramo ga zaradi vizije, s katero se je septembra 2008 vnovič kot feniks dvignil iz pepela. Delovanje kluba zaznamujeta velika predanost članov tako delu na ledu kot doseganju uspešnosti na vseh življenjskih področjih.

10 fotografij v galeriji

Klub, ki domuje v zaloški ledni dvorani, se v tej in preteklih sezonah ponaša z rezultati, ki bi jih prej pripisali profesionalcem kot amaterjem. Kajti v tem hokejskem klubu je profesionalec samo trener članske vrste, vsi drugi, in sicer igralci kot tudi celotna podporna volonterska ekipa (pomočniki trenerja, tehnično in administrativno osebje), pa delujejo na amaterski bazi.

Da ne bo pomote, amaterji so samo zato, ker fantje, gospodje in očetje za to, da ig­rajo hokej, niso plačani. Po vseh drugih merilih so popolni profesionalci. Čez dan so v službah in na fakultetah, vse popoldneve in konce tedna pa svoj prosti čas namenjajo treningom in tekmovanjem.

Poudarimo še, da so bili nekateri naši amaterji v zadnjih nekaj sezonah dvakrat državni podprvaki in da so osvojili drugo mesto v tednji mednarodni Interligi. Na dan oddaje tega članka pa so na odličnem drugem mestu v novoustanovljeni in močni mednarodni ligi INL.

Da, tekme Hokejskega kluba Playboy Slavija so tako atraktivne kot tekme profesionalcev, ki jih spremljate na malih zaslonih in v živo.

HK Playboy Slavija

Slavija nekoč ...

Zgodba znanega ljubljanskega hokejskega kluba Slavija je danes spet, tako kot je v preteklosti že bila, še tesneje povezana z lju­beznijo njegovih članov do hokejske igre. Korenine kluba segajo v začetek petdesetih let 20. stoletja, ko se je imenoval še Papirničar, po papirnici iz ljubljanskih Vevč.

Delavci tovarne so se v okviru športnih dejavnosti začeli resneje ukvarjati s hokejem, kar je prineslo prve vidne rezultate in večkrat tudi naslov republiških prvakov. Papirničarji so takrat zbrali veliko skalpov precej znamenitejših ekip.

V sezoni 1955/56 sta njegovo premoč na koncu morala priznati dva mogočna kluba: Jesenice, ki so izgubile z rezultatom 4 : 2, in nato še Celje, ki je klonil s 3 : 1. Papirničar je postal slovenski repub­liški prvak in se uvrstil v prvo državno jugoslovansko hokejsko ligo.

Leta 1964 se je klub preimenoval v Hokejski klub Slavija in še isto leto osvojil državno mladinsko prvenstvo. Leta 1968 so v Zalogu pri Ljub­ljani začeli graditi lastno drsališče, nato pa je klub leta 1976 zaradi političnih razlogov, ki se jim bomo v tem zapisu nalašč in na daleč ognili, nehal delovati.

Deset let po postavitvi temeljnega kamna, torej leta 1978, in napadu dobre volje med partijskimi funkcionarji je drsališče le bilo dokončano, uvodna tekma med reprezentancama Jugoslavije in Nemške demokratične republike pa je bila tedaj prava hokejska poslastica.

Zatem so leta 1979 Hokejski klub Slavija rehabilitirali in od takrat še ni nehal delovati, pred dvema letoma je praznoval že 60 let obstoja.

HK Playboy Slavija

... in Slavija danes

Kar pa ne pomeni, da težav v enem od treh najuspešnejših hokejskih klubov v Sloveniji ni več bilo. V letu 2008 bi namreč takrat polprofesionalni klub skoraj prenehal obstajati, le odločnim ukrepom članov uprave se lahko ljubitelji hokeja zahvalijo, da Slavija še danes uspešno zastopa domače klube, tudi v mednarodni konkurenci med profesionalnimi klubi.

O tem in o viziji kluba smo razdrli nekaj vrstic s članom uprave kluba mag. Igorjem Angelovskim, sicer pravnim strokovnjakom. Uganili ste, je dolgoletni član Slavije, nekdanji državni mladinski reprezentant.

Pred nekaj leti je profesionalne drsalke obesil na klin in odtlej v klubu drsa amatersko. Vizija kluba, kakršen je danes, je namreč poleg doseganja dobrih rezultatov in kon­kuriranja profesionalnim ekipam tudi doseganje odličnosti še na preostalih področjih v življenju: v službi, osebno in z družino.

Kaj se je pravzaprav zgodilo leta 2008? Klubi Slavija, Olimpija in Jesenice so takrat skupaj igrali v mednarodni ligi, nakar sta se Olimpija in Jesenice v spremstvu velikih sponzorjev odločila, da se preizkusita v ligi Ebel. Zaradi finančne situacije je uprava Slavije izbrala drugačno pot.

Odločila se je, da profesionalno zgodbo zapusti, na svoje pa se je odcepila celotna mlajša selekcija in postala Slavija Junior, klub mladih hokejskih selekcij. Časa za ukrepanje ni bilo veliko. »Člani uprave Zdravko Bobnarič, Marjan Snoj, Alojz Mele, Jože Javornik in Andrej Peterca so med najzasluž­nejšimi,
da je Slavija nadaljevala svojo zgodbo,« pravi Angelovski.

»Najprej je šlo seveda za to, da se klub ohrani, da ne preneha obstajati, od takrat do danes pa se je v ozadju razvila povsem nova vizija kluba.« Na voljo so imeli le pet dni, in če se ne bi zganili,
ne bi imeli ledu za naslednjo sezono in sezona, po vsej verjetnosti pa tudi klub, bi bila izgubljena.

Brez dogovora z igralci seveda ni šlo, morali so se izreči, da bodo igrali brezplačno, saj denarja ni bilo, tudi ne napovedi, kako se bo razpletlo z vsemi nakopičenimi dolgovi. »Predstav­ljajte si, da mladim talentiranim fantom, tudi reprezentantom, rečete, da morajo igrati brez plačila ali pa ne bodo igrali. Potreben je bil velik zasuk v razmišljanju. Pred tem so nekateri razmiš­ljali tako, da če niso plačani, pač ne bodo igrali.«

Dober primer sta oba medijsko najbolj izpostavljena domača hokejska kluba, v katerih lahko ob neizpolnjevanju klubskih obveznosti igralcem pade motivacija, grozijo z neigranjem in posledično smo lahko priča tudi poraznim hokejskim predstavam.

Slavija se je temu izognila tako, da zasleduje svojo pot na realnih temeljih in brez obljub, ki jih ni mogoče izpolniti.

HK Playboy Slavija

Vizija

Ideja rešiteljev kluba je bila, da klub ohranijo pri življenju na amaterski ravni, toda konkuriral naj bi še vedno na povsem profesionalnem nivoju.

»V duhu starih olimpijcev, ki so šport jemali zelo resno, še vedno pa so to bili čisto običajni ljudje, ki za svoje treninge in čas niso prav nič plačani, a kljub temu dosegajo vrhunske rezultate,« dodaja Angelovski. Klub se na krilih te nove, pravzaprav prvotne olimpijske miselnosti spet vzpenja.

»Želimo ohranjati temeljne vrednote športa.« To je v teh časih še toliko pomembneje, saj ohranja pri življenju prepotrebne vred­note medsebojnega sodelovanja in solidarnosti. Člani kluba si prizadevajo, da bi s svojo vizijo okužili še druge.

Vodenje članske ekipe, katere povprečna starost je okoli 23 let in v kateri igrajo odlični hokejisti, kot so na primer reprezentant oziroma reprezentančni kandidat Črt Snoj pa Aleš Sila, Klemen Sodržnik, Nik Ulaga ali Luka Ščap kot tudi drugi, je prevzel znani nekdanji napadalni igralec Jaka Avgustinčič.

Večino svoje igralske kariere od leta 1995 do leta 2010 je igral prav za HK Slavijo, pa tudi za Olimpijo, čez mejo in reprezentanci Slovenije dal na voljo svoje znanje na sedmih svetovnih prvenstvih.

»On je tisti, ki drži skupaj ekipo, skrbi za to, da klub ohranja profesionalni nivo, pa čeprav nihče izmed igralcev ni plačan.« Tudi preostali del tehnične ekipe je visoko usposobljen. Kar je denarja v klubu, ga gre za palice in dodatne storitve.

»Naša naloga je, da se vsak igralec, ki stopi v garderobo, vsaj počuti kot profesionalec, če že ni plačan za to. Skušamo jim nuditi vse, kar je treba za trening in dobro počutje, veliko pa pri opremi prispevajo tudi sami. Vse je odvisno od financ, dolgove smo že skoraj v celoti sanirali, kar ostane, pa gre za igralce. Striktno pravilo kluba je sicer, da ne gremo v nobene dodatne dolgove.«

Porabijo le toliko, kolikor vedo, da lahko porabijo. Velikih naročil opreme, ki se potem porabi ali ne, kot v zlatih časih, ni več.

Bojazni, da bi nekateri izmed igralcev prerasli klub in odšli, ne poznajo. Bili bi ponos­ni, če bi se kakšen igralec iz njihovih vrst prebil med prave profesionalce. Nekateri od mlajših igralcev trenirajo tudi po dvakrat na dan, vmes se posvečajo študiju, starejši pa si brez težav po službi nataknejo še drsalke.

»Pravzaprav je veliko naših igralcev že bilo članov mladinske reprezentance. Vsem se po tistem obdobju ne izide in ne gredo takoj v tujino igrat v kakšno močnejšo ligo. Imajo dve možnosti: ali nehajo trenirati ali vmesni čas na najboljši možen način posvetijo športu. Po našem mnenju lahko igralec tako postane boljši, saj zraste tudi kot osebnost, posledično pa se s tem krepi značaj celotne ekipe,« pravi Angelovski.

V Slaviji so prepričani, da se bo s pravim pristopom veliko njihovih igralcev lahko nekoč znašlo v drsalkah profesionalca. Svojo vizijo želijo razvijati še naprej, tudi ob pomoči pravih sponzorjev, ki bi v njej videli nekaj več, ne le priložnosti za zaslužek, čeprav vedo, da brez tega ne bo šlo.

»Čeprav smo zadovoljni z odnosi, ki jih imamo z lokalnimi oblastmi, torej občino, si vseeno želimo, da bi nam prišle še bolj nasproti. Lahko bi nam pomagale financirati sodelovanje v mednarodni ligi, kot pomagajo Olimpiji, prav bi prišla kakšna finančna pomoč pri organiziranju kakšnega poletnega turnirja, pa da bi led lahko dobili že prej, avgusta. Našo vlogo že imajo, le še dobro morajo premisliti o njej.«

HK Playboy Slavija se v letošnji sezoni spet poteguje za najvišja mesta v mednarodni ligi INL, kjer igrajo klubi tudi takšnega for­mata, kot je nekdanji evropski prvak Feldkirch. »Oni trenutno nimajo denarja za Ebel, so polprofesionalen klub, v katerem pa je nekaj hokejistov čistih profesionalcev. A po drugi strani smo mi izredno motivirani in računamo, da bomo marsikatero izmed ekip presenetili, tudi v domačem državnem prvenstvu po koncu sezone, v katerem računamo na finale.«

HK Playboy Slavija

V ligo INL bi moral letos tudi klub z Jesenic, za to in za sodelovanje kluba iz Maribora si je prizadeval tudi Dejan Kontrec, eden najboljših slovenskih hokejistov vseh časov, ki je danes generalni sek­retar Hokejske zveze Slovenije, a Jesenicam tudi z večjim sponzorjem v zaledju ni uspelo pravo­časno zbrati ekipe.

Slavija pa precej lahkotnejše zre v prihod­nost. Kratkoročni cilji vrhunske ekipe so finale lige INL in finale državnega prvenstva, dolgoročni pa nekoč zaigrati celo v ligi Ebel. »Ne mudi se, ko bomo pač pripravljeni na to. Tudi finančno. A še vedno želimo ohraniti našo vizijo, jo razširiti po domačem okolju in, zakaj pa ne, tudi v druge športe. Svojim igralcem lahko v sodelovanju z morebitnimi novimi sponzorji ponudimo podporo tudi na drugačne načine, s štipendijami, opremo, posodobljeno infrastrukturo in vsemi pritiklinami, ki pritičejo sodobnemu hokeju,« sklene Angelovski.

Ljubezen do športa in ohranjanje športnih vrednot tudi v zasebnem in poslovnem življenju. Simbioza, ki jo igralci Slavije že živijo.

Člani Playboyevega uredništva smo si ogledali tudi eno od zadnjih mednarodnih tekem v zaloški domači dvorani – in videli smo res­nično vrhunski hokej. Plodovi vizije, temelječe na prvobitnih vrednotah olimpizma, so obrodili sadove in sploh v teh časih jih je treba podpreti z vsemi močmi.

Zato vas bralce in bralke pozivamo na ogled vrhunskih tekem Hokejskega kluba Playboy Slavija v Zalogu. Vzdušje v ekipi je namreč izjemno, fantje so prijatelji tako na igrišču kot tudi zunaj njega. To vse pa se odraža na ledu. Med drugim pa pridite v zaloško ledno dvorano tudi zato, ker bodo s postavnimi fanti na ledu drsale tudi Playboyeve zajčice.

TEKST Tomaž Kotnik, Borut Omerzel  
FOTO Urban Šurk, Sašo Domijan

Sorodni članki

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri