Ula Šemole iz skupine SheDivaz

  • 06.11.2012

Kabaretna skupina SheDivaz se nam je prvič predstavila na resničnostnem šovu Slovenija ima talent. Lepotice so derivat talenta plesne šole Kazina. Vsaka izmed deklet v skupini ima svoj značaj in svojo zgodbo. Nam se je pobliže predstavila Ula Šemole.

(Foto: Aleš Bravničar)

3 fotografije v galeriji

PB: Zakaj kabaret?

UŠ: Enostavno čutim ta slog nastopanja. Zaljubila sem se v korzete, perje, čipko, mrežaste nogavice, visoke petke, rdečo šminko, pahljače, bleščice, klobučke, vse te sestavne dele naših predstav in kabaretnih šovov po vsem svetu.

Koreografijo in glasbo – z nekaj prekrite erotike – pomešamo s karizmo, seksapilom, odlično tehniko in užitkom do plesa vseh šestih plesalk, da gledalca zapeljemo v svet bleščic in glamurja. Najbolj pa mi je všeč to, da se pri kabaretu v enourni predstavi izmenja toliko različnih slogov, emocij in počutij. Ker kabaret te lahko nasmeje do solz ali pa te pahne v jok.

PB: Je potemtakem kabaret senzacija ali provokacija?

UŠ: Gibanje teles je sicer že samo po sebi, tudi brez čipk in korzetov, lahko izredno erotično in zapeljivo. Pri kabaretu pa je erotika bolj izpostavljena, je v prvem planu, pod več deset lučmi, posuta je z bleščicami in zavita v čipko.

Erotika se v burleski poveže tudi s humorjem in različnimi plesnimi zgodbami. Lahko bi torej rekla, da je kabaret zagotovo učinkovita provokacija, za slovenski trg pa je zagotovo v mnogih pogledih tudi senzacija.

PB: Od kod Shedivaz črpate nove ideje in kaj je vir vašega navdiha?

UŠ: Treniramo v plesni šoli Kazina, večinoma v poznih večernih urah, ker čez dan tako ali tako ne moremo uskladiti urnikov. Treniranje v večernih urah je sicer naporno, ampak pri postavljanju koreografije za kabaret včasih celo navdihujoče – saj veste, noč ima svojo moč! [smeh] Za naše koreografije skrbita Željko Božić in Ada Kogovšek, ampak pri samem procesu nastajanja nove točke oziroma pri postavljanju predstave vedno sodelujemo tudi vsa dekleta. Navdih pri nas ne išče posebnega mesta in časa, kabaret je povsod okoli nas.

PB: Kako je Slovenija sprejela kabaret? Smo odprti za nova kulturna doživetja ali bomo za vselej ostali le ljubitelji vaških veselic?

UŠ: Odziv sploh ni bil slab. Seveda ni bilo pričakovati, da bo kabaret obnorel Slovenijo, saj je to bolj stara šola plesa. Zato tudi ni bil naš cilj, da postanemo modna muha. Želeli smo kabaret približati tistim očem, ki so tega željne.

Pri nas bo vedno več tistih, ki so ljubitelji vaških veselic, vendar verjamem, da si je tudi marsikdo od teh, mogoče nepričakovanih obiskovalcev, ogledal našo predstavo. So pa seveda mladi vedno bolj odprti za različne veje umetnosti, kulture in zabave. Žal je pri tem treba povedati, da pravšnjega prostora za izvedbo tovrstnih kulturnih doživetij pri nas ni in je zato seveda tudi manj možnosti za ogled.

PB: Če gre soditi po nastopih, ste vse po vrsti silno gibčne. Kaj lahko narediš, kar verjetno ne more narediti ravno vsako dekle?

UŠ: [smeh] Marsikaj! Mislim, da bo najbolje, če to vaši bralci kar sami odkrijejo na kateri od naših predstav, kot pa da o tem prebirajo. Tu bo več naredila slika kot beseda. [smeh]

PB: V erotični ples za predigro te je verjetno laže prepričati kot kakšno dekle brez tvojega predznanja?

UŠ: Mislim, da za takšne vrste ples niti ni pomembno, kolikokrat si je dekle poprej nadelo korzet in podvezico za na oder, tako da mislim, da me ni mogoče prepričati nič lažje kot kakšno drugo dekle. Dekleta smo sicer takšna, da po navadi raje kar same presenetimo, kakor da nas kdo prepričuje.

PB: Tvoji skriti talenti?

UŠ: Pravijo, da odlično kuham. Sem pa tudi pravi mali filozof, še posebno sem talentirana za dolge pogovore, ker redko ostanem brez besed. Vedno bolj se poglabljam v svojo umetniško stran, izredno me zanima slikanje, pa tudi dizajn, knjige in seveda glasba. Nisem tehničen človek, razni računalniki, stroji in vsa ta moderna tehnika so mi bolj na poti kot pa priročni.

PB: Tvoje šibke točke, ko te začnejo moški osvajati?

UŠ: Moja šibka točka so umetniki. Moški, ki svojo strast do življenja izražajo skozi umetnost, so tako skrivnostni in hkrati razkriti. Zapleteni kot uganka. Res je nekaj v teh umetniških očeh.

PB: Drži pravilo, da je slab plesalec tudi slab ljubimec?

UŠ: Ni rečeno. Jaz tega ne enačim. Mogoče 'slab' plesalec ne želi svojih strasti raztresti po plesišču in privrejo na plan v postelji. Kdo ve …

Ula Šemole

Besedilo: Darjo Hrib, foto Aleš Bravničar

Sorodni članki

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri