Tjaša Železnik

  • 21.12.2007

Pravzaprav je vprašanje, ali Tjaša sploh kdaj ni bila igralka. Sanje o nastopanju je namreč začela gojiti že v vrtcu, uresničevati pa jih je začela v gimnazijski gledališki skupini. Kmalu zatem so njene sanje postale kariera. V SMG je nastopila v predstavi Psiha in pot ene najbolj prepoznavnih slovenskih igralk se je začela.

(Foto: Aleš Bravničar)

3 fotografije v galeriji

»Po tej naslovni vlogi je prišla akademija. Niso me sprejeli zlahka. Ko sem se znebila videza pridne punčke, je šlo,« se uvoda v AGRFT spominja Tjaša, ki ima danes za seboj že številne predstave, nekaj študentskih filmov, 98 delov televizijske humoristične serije (kot Ana v TV Dober dan), dva celovečerna filma (Kratki stiki in Ljubljana), sinhronizacije filmov, oglase in številna vodenja prireditev (vodila je recimo tudi podelitev viktorjev z Jurijem Zrnecem).

»Veliko je bilo predstav, ki so mi ostale v spominu, toliko je zgodb, prijetnih, nenavadnih, težkih, strastnih.« Ko poskuša izluščiti tiste, ki so ji najljubše, našteva dolgo – od Ofelije v Hamletu, Kraljice Marije v Kralj umira, Marije v študentskem filmu Pavle in Tare v predstavi To ti je lajf do Catherine v Dokazu in Hane v Dogodku v mestu Gogi. Našteje jih več kot ducat. »Zagotovo sem jih nekaj pozabila,« še doda.

Dobitnica Severjeve nagrade leta 2003 in vesne za tri različne ženske like v filmu Kratki stiki pa vseeno poudari tri dogodke v svojem profesionalnem življenju, za katere meni, da so bili vsak po svoje prelomni: predstavo Koža v režiji Jerneja Lorencija, snemanje filma Kratki stiki leta 2006, ki ga označi za nepozabno izkušnjo, in svojo letošnjo sezono, ko je po članstvu v ansamblu SLG Celje spet na svobodi. To ji je omogočilo, da je sodelovala pri dveh izjemnih projektih: v predstavi Raztrganci v Cankarjevem domu v režiji Sebastijana Hrovata in v umetniški akciji XX. stoletje v režiji Matjaža Bergerja.

Z leti se je njen pogled na goloto spremenil: »Včasih mi je bilo nepredstavljivo, da bi bila gola na odru ali filmu, kaj šele na straneh kakšne revije. Zdaj pa, če je golota upravičena v zgodbi, če je posneta lepo in subtilno, če je pri vsem skupaj tudi nekaj umetniškega pridiha, pristanem tudi na to. Predvsem se vedno bolj zavedam minljivosti lepote in mladosti.«

Aktivna pa ni samo na odru; intenzivno živi tudi vsakdanje življenje. Energična, vsestranska oboževalka filmov, teka, smučanja in deskanja ter potovanj bi najraje odšla na Japonsko, v Avstralijo ali na Irsko.

Vse nedelje pa je Tjaša popolnoma zasedena z vodenjem oddaje NLP na nacionalki, kjer je sprejela popolnoma nov izziv. »Igra je nekaj povsem drugega kot vodenje. Kljub temu pa je tudi tu pomembna kilometrina in izpopolnjuješ se takrat, ko si pred kamero in oddaja teče v živo. In s tem se šele spoznavam.« Televizija bo za zdaj tudi ostala v njeni prihodnosti, da jo pobliže spozna ter odkrije njene čare in pasti. Tu je seveda še sodelovanje z Janezom Lapajnetom pri njegovem tretjem celovečercu, vse ostalo pa so samo želje in hrepenenja.

Darjo Hrib, fotografije: Aleš Bravničar

Sorodni članki

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri