Zakaj in kako fantje odrastejo v nasilne moške, ki trpinčijo in zlorabljajo ženske!

  • 25.03.2018

Začne se zgodaj, ko je moški še deček.

(Foto: profimedia)

3 fotografije v galeriji

Še preden je stari tri leta, je kot spužva že vsrkal pravila in tradicije svoje kulture, ’učenje’ pa se je nato nadaljevalo skozi otroštvo in adolescenco. Na oblikovanje njegove psihe, vanjo vsajenih prepričanj in prepoznavanje primernega ter neprimernega načina obnašanja najmočneje vpliva primarna družina, vendar pa je odraščajoči fant dovzeten tudi za vedenja, ki so jih izoblikovali prijatelji, sorodniki in drugi odrasli, ki so jim blizu. Na otrokova dojemanja in moralna videnja vplivajo še televizija, popularne pesmi, knjige in šale. Še posebno v adolescenci, ko imajo mladi več dostopa do širše kulture z vse manj filtriranja odraslih, pa so vedno bolj podvrženi še vplivom sovrstnikov.

In v kakšni kulturi so se v prvi vrsti še do nedavnega ’marinirali’ dečki in mladostniki?

Iz najbolj znanega dela avtorja knjig, vodje delavnic in svetovalca za družinsko nasilje Lundyja Bancrofta ’Zakaj to počne?, si izposojamo naslednji zgodovinski kontekst, ki veliko tega pojasni.

’Vse do leta 1800 je bilo na angleško govorečem območju moškemu pravno dovoljeno, da fizično zlorablja svojo ženo. Ta ni imela dostopa do policije ali sodišča. Če se je odločila, da se razveže od moža zaradi njegovega nasilja, je bil on zakonsko upravičen do varstva in vzgoje njunih otrok. Proti koncu devetnajstega stoletja so bile nekatere pravne posledice za najbolj ekstremno nasilje nad ženskami končno uzakonjene, vendar so bile do leta 1970 le redko uveljavljene in se niso dosledno upoštevale vse do leta 1990.’

V luči povedanega bi tisočletja nasilja nad ženskami lahko v grobem pripisali prav družbenemu ustroju, ki je moškim ne le dovoljeval, temveč jim praktično zapovedoval discipliniranje žensk za potrebe ’urejenega’ doma.

Tej ’neandertalski’ miselnosti so konec naredila šele ženska gibanja v šestdesetih in sedemdesetih letih z delom aktivistov, ki so se osredotočali na fizične in spolne zlorabe, intimno zatiranje žensk pa so končno pričeli obravnavati kot zločin.

Pa danes?

»Ko me ženska vpraša: ’Zakaj fizično nasilen moški verjame, da se bo lahko izmazal?, moram odgovoriti, da je do nedavnega to bilo mogoče. Celo dandanes so pravne posledice za moškega, ki napade partnerico, manj resne kot za tistega, ki napade tujca,« je v svoji izčrpni knjigi jasen Lundy Bancroft.

In otroci takšne stvari opazijo.

Deček, ki je odraščal v družini, v kateri je oče zlorabljal mamo, je lahko videl tudi, da oče zaradi svojih dejanj nikoli ni imel kakšnih resnih težav. S tem mu je družba sporočala, da očetovo vedenje v skupnosti dejansko ni ocenjeno kot napačno. V bistvu je zelo malo verjetno tudi, da je kak moški, ki je danes starejši od dvajset ali petindvajset let, kdaj videl, da bi bil njegov oče kaznovan zaradi nasilja v družini, saj je bil tak pregon pred letom 1990 neobičajen.

Nasilni moški je skratka še kako produkt družbe, v kateri živimo, in ki se za žrtve njihovega nasilja veliko prepočasi spreminja.

»Izjemno priljubljeni Guns N’ Roses so leta 1988 posneli pesem, ki pravi: ’Včasih sem jo ljubil, vendar sem jo moral ubiti. Moral sem jo položiti šest čevljev nižje, in še vedno lahko slišim, kako se pritožuje.’ Pevec (Axl Rose) nadalje poje, da je vedel, da jo bo pogrešal, zato jo je pokopal na dvorišču. Ta pesem podpira skupno stališče fizičnih nasilnežev, da pritožbe žensk moške pozivajo k nasilju,« še spomni Buncroft in opomni, da takšnih besedil, ki jih v popularni glasbi kar mrgoli, ne gre podcenjevati. »Če je človek že nagnjen k nasilju zaradi svoje vzgoje ali izkušenj, lahko v takšnih predstavah najde potrditev in se še bolj oddalji od sočutja do svoje partnerice. V primeru, v katerem sem bil vpleten, si je moški kar naprej vrtel prej omenjeno pesem skupine Guns N’Roses in v smehu rekel ženi, da se bo to zgodilo z njo. Vendar je v kontekstu besednega napada in fizičnega strahu, ki ga je ustvaril, bilo to, kar je zanj bila šala, za njegovo partnerico bila srh vzbujajoča grožnja.«

Skupaj s kulturo se veliko prepočasi spreminja tudi popkultura, čeravno gibanja kot so #metoo in #tudijaz vzbujajo upanje, da se v družbi nekaj vendarle premika.

Za več branja!

Zakaj to počne? je knjiga, namenjena tako splošnemu bralstvu kot tudi profesionalcem, ki delujejo na socialnem področju, saj pomaga prepoznati vzorce obnašanja nasilnih moških, ob tem pa kaže tudi pot iz začaranega kroga.

Nasilen moški si želi biti skrivnosten in dvojna narava nasilnežev je osrednji vidik njihove skrivnostnosti. Večina nasilnih moških si za družbo nadene očarljiv obraz, kar ustvarja globok prepad med njihovo javno podobo in tem, kako doma ravnajo z ženo in otroki.

On je lahko:

  1. Besen doma, ampak miren in nasmejan v družbi.
  2. Sebičen in egocentričen, ko je z vami, vendar radodaren in v podporo, ko je z drugimi.
  3. Dominanten doma, vendar pripravljen na pogajanje in sklepanje kompromisov izven doma.
  4. Zelo negativen do žensk, obenem pa, če ga posluša še kdo drug, glasen zagovornik enakosti. 
  5. Žaljiv do svoje partnerice ali otrok, vendar nenasilen in prijazen do vseh ostalih.
  6. Nasilen in žaljiv doma, ampak je kritičen do drugih moš­kih, ki ne spoštujejo žensk ali jih napadajo.  

Morda vas bo zanimalo tudi: 17 mitov o nasilnih moških, ki jim bo Lundy Bancroft enkrat za vselej naredil konec
 

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri