Tresle, tresle so se brajde

  • 27.09.2007

 

Grozdne jagode so nekaj dni zapored oznanjale radostno novico: trgatev bo! In še preden je oblačno nebo izreklo dokončno sodbo, je z briških hribov prispelo povabilo: »Pridite! Pa še koga pripeljite, da bo bolj veselo!« Prišli smo zarana, kot se spodobi, z eno bjondo in z eno črno. »Ma, prav fajn!« se je razveselil gospodar in dekolteji in razgaljene noge so se že pri prvi brajdi izkazali za dobro strategijo. »Kaže, da bo letos res en tak uravnovešen, optimističen, lep letnik!« je oznanil.

(Foto: Bor Dobrin)

6 fotografij v galeriji

 

Da bo vino 2007 dobro, je šef družinske kmetije vedel že pomladi. »Star pregovor pravi, da ob prvih češnjah veš, kakšno bo grozdje.« Letos smo češnje zobali zgodaj, v Brdih na primer sredi aprila, kar je bilo za mnoge domačine najbolj zgodaj, kar pomnijo. »Bile so zgodnje in dobre. Praviloma je tako: če so češnje vodene, potem jeseni grozdje ne bo vrhunsko. Ampak letos so bile češnje okusne in tudi grozdje je dobro, količina pa je skladna s kakovostjo.«

Zgodovinski

Kot pozoren spremljevalec vinograda in narave nosi naš gostitelj okus po novem vinu dolge mesece v ustih. »V glavi ga imam že dolgo,« je pritrdil. Ve, da se bo čez leta pilo odlično vino. »Precej interesanten letnik bo za rdeča vina,« je komentiral, »kisline in sladkorji so sorazmerno porazdeljeni.« Bric si je upal biti celo nekoliko preroški: »Napovedujem zgodovinski letnik! Zakaj? Ker se grozdje obnaša kot pri letnikih 1999 in 1993.«

In kaj pravijo drugi vinarji? »Letošnjega letnika ne bi uvrstil med vrhunske, kljub temu pa nam bo to leto prineslo zelo dobra vina, čeprav na Krasu količinsko manj,« je z letino zadovoljen Jordan Štrekelj, prepričan, da bo s prijatelji lahko pil dobro vino. Kako pa letnik 2007 ocenjuje Gašper Čarman s portala eVino.si? »V tem trenutku je težko napovedovati, veliko laže bo čez nekaj mesecev. So pa kisline v lepi harmoniji s sladkorji in aromatiko. Ne glede na to, da je bila trgatev skoraj tri tedne prezgodaj, je bilo grozdje popolnoma zrelo.«

Tibor Jakončič iz vinarstva Piro je odgovoril diplomatsko: »Kot vsak letnik je tudi letošnji za vsakega vinarja nekaj posebnega in pomeni zanj neponovljiv izziv.« Jakončič še pravi, da »glede na dogajanje v kleti izstopajo sorte chardonnay, sauvignon ter merlot.« »Pričakujem, da bo letnik 2007 zelo dober,« je bil optimističen tudi enolog Uroš Bončina iz Vinske kleti GUERILA iz Vipavske doline, to pa zanj pomeni »vina izrazito sadne cvetice in bogatega okusa.«

»Veste, vsako leto je dobro leto za neko sorto grozdja. Leta 2003 in 2006 smo imeli poletje z obilico sonca, kar je odlično vplivalo na kakovost rdečih vin. Govorim predvsem o rdečih zelo polnih ali resnih vinih, vinih, ki imajo veliko ekstrakta, več telesa, več alkohola in manj kislin. Jaz jih včasih imenujem 'body building' vina,« pa je našo radovednost slikovito potešil direktor Vinske družbe Slovenije Dušan Brejc.

Med brajde

Izročilo našemu briškemu gostitelju narekuje ožje vinogradniške terase, večje število trsov in manjšo obremenitev trte. »Tako je bilo nekoč, tako so delali vino naši dedje. Nato pa se je v sedemdesetih in osemdesetih v Jugoslaviji razbohotila množična proizvodnja. Vinogradi so bili širši, pridelek na eni trti je bil večji, ampak zato je trpela kakovost.

Potem smo se vrnili na staro,« pripoveduje, medtem ko se med brajdami počasi lotevamo dela. Stroji, orodje in posodje, vse je temeljito očiščeno in vinograd urejen. »Če so priprave dobro oprav­ljene, je trgatev kot sproščena igra. Kot v teatru! Igralci potrebujejo mesece predpriprav, da bi zaigrali skupaj. Na premieri je vse videti uigrano, ampak oni so igro študirali več mesecev.«

»Cel dan smo bli v vinogradi, an sonce je ku zlodi peklo ...« bi zapel Iztok Mlakar. In ja, med grozde in sonce se je po običaju pomešal smeh, pravile so se šale, ponekod drugod je donela pesem, slišati je bilo pasji lajež, otroški jok ... »Trgatev je luštna reč, ampak zelo resna!« Pri najbolj težko pričakovanem vinogradniškem opravilu so navzoči prijatelji in domači. In občasno kakšna hedonistično razpoložena Playboyeva ekipa ...

Marljive roke morajo ločiti šibkejše jagode od prvoklasnih, iskati grozdnate trofeje le v natančno odrejenih predelih vinske trte, jih pravilno odrezati, mehko položiti v zaboje, brente ali košare. »Veste, trgatev je kot neke vrste obred, velik družinski piknik,« je bilo slišati zvečer, po končanem delu, za bogato obloženo mizo. »Belo je tako rekoč pospravljeno, za najbolj vrhunska vina pa je grozdje še zunaj. To grozdje, ki zdaj čaka, ponavadi trgamo kasneje.

Letos je vse en mesec bolj zgodaj.« S prvim kozarčkom mladega bomo tako nazdravili oktobra ali pa, kot je predlagal sam: »Letos bi morali martinovanje prestaviti vsaj za en mesec!« Prestaviti in slaviti do blaženega trenutka – prvih kapljic iz soda. Jordan Štrekelj ima še boljši predlog: »Zaradi zgodnje trgatve sem dobil od prijateljev namig: letos lahko martinujemo dvakrat.« Okoli svetega Martina bo v sodih pač bolj malo mošta ...

Rano

Nenavadno zgodaj so letos grozdje trgali po vsej Sloveniji. »Trgatev, na Krasu ji pravimo bendima, je bila letos zelo zgodnja, in to predvsem zaradi visokih temperatur. Bilo je tudi 40 stopinj. Ne pomnim, da bi kdaj potekala tako zgodaj. Prav ta sprememba mikroklime na Krasu je povzročila na rdečih sortah sončne ožige, kar ima za posledico 50 odstotkov manj pridelka,« pravi Štrekelj. Enolog Bojan Kobal iz Ptujske kleti je konkretnejši: »Letošnjo trgatev smo začeli že 22. avgusta s sauvignonom. Toda določeno sortno vino ni rezultat samo ene trgat­ve, ampak večih.

Tako smo avgusta začeli z manj zrelim sauvignonom, ki bo dal vinu predvsem cvetico, torej vonj in svežino. Potem smo imeli še dve trgatvi, s katerima smo oblikovali vino, kot ga želimo. Mi temu rečemo 'ptujska kulinarika' in tudi zato trgatev sploh še ni končana.«

Le dan za Ptujčani so začeli trgati tudi v Vinski kleti GUERILA: »Začeli smo 23. avgusta, zaključili pa 16. septembra s trgatvijo cabernet sauvignona, ki ga uporabljamo za pridelavo našega roseja. Imeli smo res dolgo trgatev. Všeč mi je, da nam je narava dala možnost, da smo grozdje lahko dejansko pustili dozoreti tako, kot je treba. Nikamor se nam ni mudilo. Običajno trgatev opravimo v desetih dneh.« »Zaradi lepega vremena smo izkoristili enkratno priložnost, ki nam jo je ponudila narava, da res dočakamo popolno zrelost vsake sorte in jo ob pravem trenutku pospravimo v klet,« se strinja Tibor Jakončič.

Tudi Belokranjci priznavajo, da jim je bilo letošnje leto naklonjeno: »Ne more biti boljše!« Otmarja Šturma iz Butične vinske kleti Šturm, kjer so znani po modrem pinotu in modri frankinji, zagotovo najbolj ponosni pa so na svoj rumeni muškat, smo presenetili nekje na polovici trgatve: »Začeli smo 28. avgusta, in sicer s portugalko. Redno trgatev bomo končali najverjetneje 29. ali 30. septembra. Imamo pa neverjetno zdravo grozdje, kar je najboljši temelj za dobro kakovost vina.«

Še nasvet za vse, ki vam ta kombinacija teksta in fotografij ni dovolj: na spletni strani www.playboy.si najdete še več! Pa na zdravje!

Tekst: L. P., M. Z., B. B.

Foto: Bor Dobrin

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri