O igri, ki se jo igramo kolektivno: Legalizacija!

  • 17.02.2013

Uporaba marihuane se je med prebivalstvom Zahoda množično razmahnila v slavnih šestdesetih letih 20. stoletja. Od takrat pa do danes pa že lahko trdimo, da uporabniki trave nikakor niso več maloštevilni in še manj marginalizirani.

4 fotografije v galeriji

Še več. Domnevati gre, da je veliko današnjih petdesetletnikov, ki živijo v urbanem okolju, v mladosti vsaj poskusilo travo in ima na podlagi te izkušnje zato o njej izdelano neko mnenje. In ko ti petdesetletniki izvedo, da njihov otrok kadi, si lahko mislimo, kako se bodo na to informacijo odzvali.

A ker gre za veliko število ljudi, ki so seveda tudi volilci, je logično, da se v to vprašanje slej ko prej vpleta tudi visoka politika.

Tako je splošno znano, da je njega dni celo ameriški predsednik Jimmy Carter v svojem kongresu podprl dekriminalizacijo posedovanja manjših količin kanabisa in ublažitev zakona. Med predvolilno kampanjo pa sta soočena z obtožbami nasprotnikov kanabisa morala priznati, da sta v mladosti pokadila vsak svoj joint tudi Bill Clinton in George Bush - mlajši.

V stalno prisotno debato o možnosti potencialne legalizacije marihuane se v nadaljevanju s svojimi lastnimi skritimi motivi vpletajo tudi vplivne multinacionalke, ki izdelujejo cigarete, pa tudi cela plejada že prisotne industrije, ki poleg mnogih znanih časopisov in knjig že trži vrsto proizvodov s simbolom konoplje: majice, priponke, nakit, posterje, nalepke, zastave in podobno. Njihovi glavni kupci so (poleg mladih upornikov) tudi mnogi igralci iger, ki jim priznani transakcijski psihoterapevt Zoran Milivojević pravi kar: PONOSEN NA TRAVO in LEGALIZACIJA.

In kako to igro igrajo? Eno od tipičnih vprašanj, ki v razširjeno psihološko preigravanje v igri LEGALIZACIJA rado zvabi nje akterje, ostaja: 'Kaj mislite o legalizaciji marihuane?' Že to enostavno vprašanje je dovolj, da se (psihološka) igra lahko prične.

V kolikor se sogovornika strinjata, da bi morala družba marihuano legalizirati, igra kmalu zvodeni v nekakšno razvedrilo somišljenikov. Ko pa je v igro zvabljen nasprotnik legalizacije ali pa gre zgolj za omahljivca na dano temo, pride do neizogibnega konflikta. In prav s konfliktom se psihološka igra dejansko šele začne, igra pa steče po načelu, kdo bo navedel več prepričljivih argumentov za legalizacijo ali proti njej.

O tem zanimivem družbenem pojavu, ki mu v skladu z učenji psihološke metode transakcijske analize lahko rečemo kar igra, se je v svoji novi knjigi Igre, ki jih igrajo narkomani razpisal Zoran Milivojević.

"Med igro LEGALIZACIJA nobeden od igralcev ne spremeni mnenja. Cilj igre je zgolj v tem,da se dvigne vrelišče, naredi drama in izmenjujejo strouki, Izzivalec pa naj bi 'razkrinkal' drugega in ga 'porinil' v vlogo Preganjalca."

Zanimivo je, da ima po mnenju Milivojevića vsak udeleženec v tej igri svojo korist, in sicer: zelo slabo mnenje o drugem človeku.

Tudi zato čudi dejstvo, da se v temo legalizacije marihuane in drugih lahkih drog neredko oglašajo tudi strokovnjaki s področja sociologije, psihologije ali psihiatrije. Slednji v takšne polemike v ospredje sicer tipično postavljajo različne teorije (in ne morebitne osebne interese, kot bi bilo npr. dejstvo, da so morda tudi sami uporabniki), s katerimi morebitno legalizacijo upravičujejo kot družbeno koristno. Med temi teorijami so:

  • teorija prepovedanega sadeža (ta zagovarja logiko, da bi droge z legalizacijo postale manj privlačne za mlade, ki se družbenim prepovedim značilno radi upirajo),
  • teorija zmanjševanja kriminala (ki prisega na to, da bi legalizacija s trga izrinila vse nelegalne ponudnike),
  • ekonomska teorija (po tej teoriji bi legalna proizvodnja in promet med drugim ustvarila nova delovna mesta, s črnega trga pa odstranila velike količine neobdavčenega in umazanega denarnega toka),
  • in preventivna teorija (ki zagovarja možnost, da bi velik del dobička na račun več pobranega davka država lahko namenila izobraževanju, preventivi in terapevtskim programom).

Pa trenutno stanje igre LEGALIZACIJA, ki jo več kot očitno igramo na praktično vseh družbenih ravneh? Recimo, da smo trenutno v nekakšni pat poziciji. Milivojević tako piše, da:

"... večina strokovnjakov iz različnih vzrokov meni, da je najbolje vzdrževati sedanji družbeni status marihuane, ki je rezultat vzpostavljenga ravnotežja med družbenimi silami. To pomeni, da deklarativna prepoved kanabisa ostaja, v praksi pa do uživanja obstaja višja stopnja psihološke tolerance."

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri