Noč glasbenih čarovnic

  • 30.10.2008

Edina zvočna podlaga noči čarovnic bi sicer moralo biti le kričanje, a ker šovbiznisu ni mogoče uiti, je smotrno razmisliti, kateri komadi lahko kar najbolje pripomorejo k pravemu vzdušju. Razmislite o našem izboru!

(Foto: Shutterstock)

4 fotografije v galeriji

Blue Öyster Cult

KOMAD: (Don't Fear) The Reaper

Ta newyorški bend se je ustanovil že davnega leta 1967, pa danes še vedno pridno ustvarja zanimive rokovske melodije, med katerimi je bila leta 1976 tudi splošno prepoznavna strašljivka The Reaper. Pesem je požela pisane odzive, a je bil Donald Roeser, sicer kitarist skupine, ki pa je pri tem komadu posodil svoj vokal, sprva zgrožen nad tem, da je toliko ljudi to pesem povezovalo s samomorom.

V resnici je to menda namreč zgodba o tem, kako se ti smrti nikakor ni treba bati, če si ujet v pravo ljubezen. »Ljubezen tu zraste nad fizični obstoj partnerjev,« razlaga Donald, sicer bolj znan po vzdevku Buck Dharma. Ob temle žinganju potrebujete le še kostum s koso.

Siddharta

KOMAD: Naiven ples

Siddharta so vedno bili naši najbolj gotsko obarvani rokerji, pa čeprav so bile njihove melodije dovolj popaste, da jih je sprejela širša podalpska množica. Vseeno so se izražali zelo romantično, kičasto, z bogatimi opisnimi detajli njihovih domišljijskih svetov. Naiven ples z albuma Rh- je ustrezno sočen.

Pojejo: »Zdaj umira na dežju, nikogar ni nikjer, zdaj je sam in zanj ostaja le nemir. In krvavo bo meso spomin ohranjalo, na jesen, ko mu je dih ustavilo …« Kajti ta »naiven zadnji ples ne bo nam dal peres«, bo pa dal bolj baladno noto noči čarovnic.

Michael Jackson

KOMAD: Thriller

Vsesplošni zmagovalec vsake noči čarovnic. Zombijastičen videospot, brezčasna melodija. Prvič smo ta epski skoraj 14-minutni video ugledali 2. decembra leta 1983 in brez dvoma bo odlična popestritev noči čarovnic zdaj, slabih 25 let pozneje.

Kot parodija na filmske grozljivke Jacksonov Thriller kot mini filmček predstavi zbegano deklico na noč, ko oživijo strašni zombiji, ki potem v prijetni koreografiji še tu in tam malce zaplešejo. Iz časov, ko se je spreminjanje Jacksona v zombija in nekakšno mačjo verzijo volkodlaka še zdelo bizarno in efektivno.

Tekst: Darjo Hrib

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri