Matevž Hribar in njegova 921 kilometrov dolga vožnja v podporo terenskemu motošportu

  • 09.06.2014

Tako dolga in naporna, da se je ne bi sramoval niti Dakar.

(Foto: Matevž Hribar)

10 fotografij v galeriji

Na Matevževi spletni strani www.batzajla.com sem prejšnji teden zasledila, da namerava na svetovni dan športa (tega prej ni vedel, kot mi je kasneje povedal, a je simpatično in pomenljivo naključje), to je 31. maja, s terenskim motorjem KTM 690 Enduro R pustiti svoje sledi na terenskih stezah po celi Sloveniji: od Mačkovcev, prek Orehove vasi, Lemberga, Stranske vasi pri Semiču, Črnega Kala, Žirov in do Brnika.

In to je tudi storil - z etapo, ki se je na koncu razvlekla na celih 921 km, torej na pošteno maratonsko preizkušnjo pravih relijev, je našemu novinarskemu kolegu in enduro entuziastu uspelo doseči namen: v svet je šla »novica«, da je motošport vendarle šport, in da se gospoda, ki piše zakone, ne bo več mogla dolgo pretvarjati, da temu ni tako. V pripravi je namreč nov zakon o varovanju narave, ki naj bi strožje posegel v področje vožnje z vozili v naravnem okolju.

Enduro

A Matevž Hribar, kot še marsikateri navdušeni motošportnik, meni, da le prepovedi in višje kazni oziroma sankcije niso prava, še manj pa pravilna pot. Motošport ima vsako leto več privržencev in tem ni osnovni cilj, da bodo motocikle občudovali v svojih garažah ali z njimi osvajali bejbe pred lokali (čeprav tudi to). Seveda pa si morajo tudi motošportniki gozdne stezice zaslužiti z doslednim upoštevanjem t.i. ENDURO BONTONA (to obvezno branje si privoščite na www.moto-magazin.si/nasveti/enduro-bonton-ne-unicujte-odnosov-in-narave). Nič, malo se bom pogovorila z Matevžem, da vidim, kako mu je šlo.

Od: Tina 
Za: Matevž 
Predmet: Tvoj podvig

Matevž, popoldne te pokličem, da mi poveš vse o tvoji sobotni vožnji za podporo legalizaciji motokros in enduro parkov.

Od: Matevž 
Za: Tina 
Predmet: Re: Tvoj podvig

Pokliči: če ne dvignem telefona, sem, ugani kje – na motorju.

Ja, to je Matevž Hribar. Če ne dvigne telefona, je na motorju. Če ima nedosegljiv telefon, pa je najbrž že tako dolgo na motorju, da se mu je izpraznila baterija. V soboto je prevozil skoraj tisoč kilometrov, da bi opozoril na težave posameznikov in društev pri pridobivanju dovoljenj za legalizacijo stez, poligonov, parkov ter organizaciji treningov in tekmovanj, da bi podprl izvajanje vožnje v urejenih parkih ter mimogrede še enkrat pokazal, kako čudovite ceste in cestice premore naša prelepa dežela.

Enduro

Playboy: Koliko prekrškov ste naredili na poti?

Matevž Hribar: V prometu sem se držal predpisov, me je pa na Dolenjskem res ustavila policija in sem moral opraviti test alkoholiziranosti. Policistka me je vprašala tudi, če sem kaj kadil, najbrž ker sem imel rdeče oči od prepiha skozi očala za motokros. Opozorili so me še, da imam usran motor in to je bilo to. Sem pa po kontroli pozabil zapreti torbo in mi je med vožnjo zmetalo ven vso svojo prtljago, vključno s fotoaparatom in stojalom. A je to že intervju?

Playboy: Je. Kaj te je spodbudilo, da si si šel tako ožulit rit? Treniraš za Dakar ali misliš, da lahko v Sloveniji res kaj premakneš na bolje?

Matevž Hribar: Jaz se enostavno rad vozim po terenu in precej dobro poznam to sceno. Ker grem rad v naravo tudi peš, razumem obe plati medalje. V zadnjih petnajstih letih nisem imel niti enkrat problema s kakšnimi sprehajalci, kmeti, gobarji ... medvedi. Če se vedeš človeško, se, ko vidiš sprehajalca, ustaviš oziroma greš počasi mimo. Pred leti sem napisal precej obsežen enduro bonton s pravili, kako naj bi se terenski motoristi vedli zunaj cest. Zakon pa je takšen, da bi se ti z motorjem lahko vozil le tam, kjer se lahko tudi z avtomobilom. In še to samo z registriranim motorjem; torej z vso opremo za vožnjo v cestnem prometu. Seveda so tudi tisti, ki se z glasnimi izpuhi vozijo v skupinah in to ni okej; je treba imeti občutek za naravo, ljudi in živali. Potem pa so društva in posamezniki, ki se res trudijo urediti proge in parke, a imajo toliko težav s papirji, da človeka kar mine. Aja, žuljev ni bilo, podložene kolesarske hlače so opravile svoje delo.

Playboy: Koliko je ljudi v Sloveniji, ki imajo podobne interese kot ti?

Matevž Hribar: Ajej, v številkah sem res slab, a recimo, da se na leto proda kakšnih 150 novih hard enduro in motokros motorjev, poleg tega se veliko rabljenih uvozi iz tujine. V državnem in amaterskem crosscountry prvenstvu smo na letni ravni zabeležili do 400 voznikov! Kar nekaj nas je. Žal veliko ljudi motošport podcenjuje, ker misli, da se ti itak z eno mašino okrog voziš in da ti ni treba biti telesno pripravljen, resnica pa je, da ti ni treba biti samo fizično, temveč tudi psihično pripravljen. Marsikdo ne razume. A trenutno imamo v svetovnem motokros prvenstvu dva odlična fanta, Klemena Gerčarja in Tima Gajserja. Gajser vozi v sami svetovni špici!

Playboy: Povej mi še malo o sami poti.

Matevž Hribar: Štartal sem ob štirih zjutraj brez navigacijske naprave, ker se mi zdi enduro taka prvinska zadeva. Sicer sem imel eno takšno kmečko potno knjigo na kartončkih, a sem se vseeno izgubil. Najprej v Prekmurju, nato še enkrat blizu Brestanice zaradi moje napake na 'potni knjigi'. Z navigacijo bi bilo lažje in hitreje, a menim, da se potem preveč poleniš, ne spremljaš okolice.

Vedno znova sem presenečen, da kljub vsem prevoženim kilometrom še vedno navdušeno zijam nad lepoto te naše Slovenije. Na motorju drugače doživiš svet okoli sebe. Drugače diši Prekmurje, drugače Obala in drugače domače gozdne ceste. Kar se same akcije tiče, je bilo na Facebooku veliko zanimanja, ljudje so delili moj napovednik, koliko jih je pa potem zares prišlo, pa je druga zgodba. Malo preveč smo pasivni, ko je treba kaj dejansko narediti ...

Ta meja med realnim in virtualnim svetom je postala preveč zabrisana. Tudi zato trdim, da je nesmiselno prepovedati nekaj, kar je resnično. Motor ni igrica, niti aplikacija. Če narediš napako, se polomiš. In danes imajo starši kar velike težave svoje otroke spraviti izpred računalnikov in pametnih telefonov. Zadnjič, ko sem sedemletnega fanta učil vozit motor, mi je oče navdušen razlagal, da so končno našli nekaj, kar ga zanima bolj kot računalnik in tablica ...

Playboy: Kako se je na poti obnesel motor?

Matevž Hribar: Odlično. KTM 690 Enduro R je motor, ki je bil pravzaprav rojen na Dakarju, zato se ne ustraši terena, obenem pa je znosen na cesti. Pač ni tako udoben kot kakšni potovalni enduro BMW-ji, a je zato vožnja toliko bolj zabavna. Preseneča me, da poraba goriva kljub živahnem tempu sploh ni bila visoka ter da enovaljni motor v primerjavi s prejšnjim modelom 640 oz. 625 veliko manj trese. Ta motor je top. A ne za vsakogar. Nekdo bo rekel da ni dober za nikamor, jaz pravim, da je dober za povsod – seveda pa je treba sklenit kak kompromis.

Tekst: Tina Torelli
Fotografije: Matevž Hribar

Sorodni članki

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri