Ko ljudje postanejo eno: 4 velike demonstracije nekoč in danes

  • 29.11.2012

V luči vseslovenskih protestov, smo se spomnili na nekaj odmevnih demonstracij zadnjih desetletij.

(Foto: Shutterstock)

Grški upori in okupacija Tehniške univerze v Atenah (2008)

Decembra 2008 sta dva policaja umorila 15-letnega Alexandrosa Grigoropoulosa. Ljudje so se odzvali. To je bila še zadnja kaplja čez rob že tako razdraženega ljudstva, ki je bilo na prvi fronti vzhajajoče gospodarske krize. Mladi in sindikalisti, ki so bili vodilna sila grških uporov, so dejali, da se borijo "proti zmagoslavju pohlepa, proti hiper-materializmu in proti kolektivni ignoranci".

Upori, ki so sprva bili le odziv na smrt mladeniča, so po besedah komentatorjev, postali izraz vseh frustracij, ki so se nabirale med Grki. "Smo proti virtualni kulturi bloganja, ko ljudje le govoričijo v virtualnem svetu, naredijo pa nič," so bile še besede mladih protestnikov.

Globalni protesti proti vojni (2003)

15. februar leta 2003. Dan, ko je deset milijonov ljudi po vsem svetu stopilo skupaj in vojni v Iraku še pred njenim začetkom zakričalo odločen NE! 20. marec 2003. Dan, ko so koalicijske sile vseeno napadle Irak. Protestniki so bili ponovno na ulicah, vse od New Yorka do Sydneya, a tudi glas milijonih ni uspel ustaviti Busha, Blaira in ostalih vojnih hujskačev.

Praška pomlad (1968)

Za mnoge med nami je bilo to davno pred rojstvom ali pa tik po. A za tiste, ki so v tistem času že razvijali kritično distanco do političnih režimov, je bila Praška pomlad politično prebujenje. Čas Češkoslovaške liberalizacije, upor proti sovjetski dominaciji in okupaciji, z reformistom Aleksandrom Dubčkom na čelu, ki se je končal z Varšavskim paktom. Dan, ko je Praga svet naučila, da "tank je tank, ne glede na to, kakšne barve je," in da nam ljudskih svoboščin ne more in ne sme odvzeti nihče - niti komunist, niti kapitalist.

Pohod na Washington (1965)

V nasprotovanju z vojno v Vietnamu, se je leta 1965, mlada generacija zbrala pred puškami ameriške nacionalne garde v Washingtonu in izvedla zgodovinsko potezo - v cevi naperjenega orožja so pričeli vtikati cvetje. Simbolična gesta je v fotografijah obkrožila svet, demonstracije pa so ponovno postale vroča debata pet let kasneje, ko je v streljanju na univerzi v Ohiu umrlo dekle, za katero se je izkazalo, da je leta 1965 tudi sama bila med demonstranti, ki so v puške dajali cvetlice.

Amerika je počasi pričela ugotavljati, da se bo počasi potrebno soočiti s pošastmi doma in pozabiti na tiste, ki jih vidijo v tujini.

Pohoda se je udeležilo okoli 30.000 ljudi. Pred njimi je spregovoril Paul Potter. vodja organizacije SDS (Students for a Democratic Society). Tu je njegov govor.

 

 

 

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri