Katere značilnosti lahko pri osebi odkrijemo že na prvi pogled

  • 17.01.2013

Kaj nam povedo čevlji, sladkarije in oblika obraza?

 

(Foto: katalinks )

ČEVLJI

Poznate pravilo, da ženske moške vedno pogledajo v čevlje? Za tem mora vsekakor biti nekaj globjega, kot le zanimanje za naš izbor obuval. In res je - glede na tip čevlja, ki ga ljudje nosimo, lahko menda presodimo, kakšne osebnostne karakteristike ima.

Ne moremo definirati njegove/njene politične pripadnosti ali krvne skupine, lahko pa nam čevlji povedo, kako se njihovi lastniki najverjetneje vedejo do drugih ljudi. Da ne boste mislili, da na Playboyu cel dan samo gledamo joške in se zmišljujemo traparije, vam kojci posredujemo link do ljudi, ki so pametnejši do nas in so o tem opravili študijo.

Kako zadeva deluje? Kot so pisali tudi v publikaciji TIME, gre nekako takole:

  • Zelo urejene čevlje nosijo ljudje, ki so nagnjeni k anksioznosti, odvisnosti od drugih ljudi in tesnobam.
  • Praktične čevlje nosijo ljudje, ki niso konfliktni in se večino nagibajo h komformnosti in strinjanju.
  • Nepraktične in neudobne čevlje nosijo ljudje, ki so sicer mirni in zbrani.
  • Gležnarje ali višje segajoče čevlje nosijo bolj agresivni ljudje.

Bi rekli, da je tole vse skupaj sranje? Da vaši čevlji nikakor ne definirajo, kdo ste? Bojda smo pri tem vsi sužnji lastne logike, ki nas vodi vse tja do nakupa novih čevljev. Ki bodo, ponovno, točno takšni, kot pripadajo naši osebnosti. Mi ob tem le laično skomigamo.

MOŠKI S ŠIROKIM OBRAZOM SO BOLJŠI V TIMSKEM DELU

Analiza je nekoliko bolj invazivno stereotipna - pravi namreč, da so moški, ki izgledajo kot agresivni težaki, v resnici izredno prijazni, če le sklepajo, da "igrajo za svoje moštvo". Timska igra je pisana na kožo moškim z več testosterona, ki se izkaže tudi v obliki obraza. Ta je širši, surovejši, morda na prvi pogled neprijazen.

Ko so opravili nekaj študij, so ugotovili, da so v resnici moški s širšim obrazom (ergo, več testosterona), bolj požrtvovalni za dobrobit ekipe, za katero delajo. Rezultati moštva so jim na prvem mestu. Zmaga je najpomembnejša.

Ključ do takšnega vedenja v skupini je v sami tekmovalnosti. Moški smo po naravi tekmovalni in več kot je v nasmoške esence, bolj se bomo žrtvovali, da tisti drugi izgubi. To se je izkazalo tudi med direktorji največjih svetovnih podjetij in celo med predsedniškimi kandidati.

Če imate torej med svojimi prijatelji kakšnega z bolj širokim obrazom, je on tisti pravi, ki se ga te dni splača prositi, če vam skida dvorišče.

ASIMETRIČEN OBRAZ ZA VODJE, SIMETRIČEN OBRAZ ZA BOGATAŠE

Simetrija obraza je vrhunec estetike. Na to, kako zamaknjen bo nekogaršnji obraz, vpliva mnogo stvari že pred rojstvom. Kajenje, prehrana, bolezni, baje celo status v družbi. Če verjamemo tej medicinski študiji, se namreč najlepši otroci rojevajo bogatim staršem.

Verjetno torej ni nič čudnega, da se ti lepi otroci potem s svojimi simetričnimi obrazi, še naprej kopajo v denarju. Vsi ostali moramo pod nož plastičnega kirurga, če želimo v življenju kaj več kot minimalno plačo. Vpliv simetričnih obrazov na socialni status ostaja dinamična tematika številnih študij.

A ljudem z asimetričnim obrazom nikakor ne preostane le krajši del palice. Ker se čez življenje niso mogli prebiti z le lepim nasmehom, je njihova osebnost krojena na drugačnih vrednotah in izkušnjah. Posledično so ti ljudje potem najbolj učinkoviti vodje. Seveda to ne pomeni, da si z asimetričnim obrazom avtomatično naslednji predsednik sveta - le orodja so dana, s katerimi je bojda asimetrikom (jim lahko tako rečemo?) kar 20% lažje postati kvaliteten vodja kot simetrikom.

LJUDJE, KI RADI JEDO SLADKARIJE, SO PRIJAZNEJŠI

To je že kar nekaj časa poznano pravilo - češ, če imaš tako rada sladkarije, potem že ne moreš biti žleht. Je že tako, da si človeka, ki liže liziko, ne moremo predstavljati kot pretirano zlobnega. Morda bi morali slovenski politiki pred kamerami venomer cufati sladkorno peno - zagotovo bi bili vsem nam bolj ljubki.

Pet različnih študij je prišlo do podobnega zaključka: ljudje, ki imajo radi sladkarije, so prijaznejši in bodo bolj verjetno počeli dobre stvari v življenju. Kar je bilo pri teh študijah zanimivo, je da so testni subjekti že v naprej vedeli, kakšen bo končni rezultat. Sami so pričakovali, da bodo sladkosnedi ljudje nesebični in prijetnejši, kot ljudje, ki bodo recimo raje posegli po slanem čipsu.

Študije so tako namesto testiranja, raje pristopile z metodologijo potrjevanja pričakovanega. Hej, morda pa je diabetes le intenzivno koncentrirana prijaznost?

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri