Kako nas popularna glasba zmanipulira, da nam postane všeč

  • 20.10.2015

Zakaj poslušamo, kar poslušamo?

(Foto: Profimedia)

Nekje četrtič ali petič v zadnjih dveh dneh se v ozadju pisanja teh vrstic vrti skladba Good For You, ki jo zelo nežno, zelo počasi in zelo spogledljivo prepeva SELENA GOMEZ, taista Selena, ki je javnost prva prepričala, da Justin Bieber v resnici ni lezbijka. In skladba postaja všečna.

Proces, ki se zdi soroden večini današnjim pop skladbicam, kjer najprej komada ne slišimo ali pa nam je celo nadležen, potem pa počasi in predvsem vztrajno zvrta svojo pot pod našo kožo, dokler ga sčasoma ne sprejmemo za popolnoma užiten del našega vsakdanjega glasbenega repertoarja.

In porodilo se je vprašanje – kako točno nam sodobna pop glasba uspe vsakič znova oprati možgane, da nam nazadnje postane všeč?

O kakovosti (oziroma njenem pomanjkanju) sodobnih pop skladb muzikologi in glasbeni kritiki niti ne varčujejo z besedami. Eminentne publikacije, celo Forbes in New York Time, so že pisale o tem, kako z višanjem glasnosti režejo vrhove melodij in s tem plastificirajo skladbe v mlačne, homogenizirane odmeve, do tega, da danes neverjetno veliko ljudi sovraži še več pop komadov. Vsaj dokler jim nenadoma ne postanejo sprejemljivi, celo užitni.

Poslušajte na primer skladbo Worth It seksi dekliškega peterčka FIFTH HARMONY, še enega umetno nastalega glasbenega izdelka iz tekočega traku SIMONA COWELLA. Plastificiran šund? Morda. Potem ga poslušajte še enkrat. In še enkrat. Z vsakim poslušanjem postaja bolj sprejemljiv.

Kar se nam dozdeva, potrdi študija iz leta 2011, ki jo je med drugim financirala portugalska fundacija za znanost in tehnologijo, v kateri se razkriva, da se pri poslušanju pesmi, ki smo jo že slišali, v naših možganih aktivirajo dodatni čustveni senzorji. Ta način delovanja naših možganov je soroden tako imenovanemu stockholmskemu sindromu, kjer žrtev ustvari čustveno navezanost na agresorja. Ko nekaj časa preživiš z nečim ali nekom, ti to ali ta priraste k srcu. Tako kot se navadimo na videz morda sprva estetsko neprijetnih ljudi in tako kot se navadimo na čuden vonj, tako se navadimo tudi na glasbo, ki nam jo je razum sprva kritično ocenil kot neprijetno.

Logična dedukcija o razumevanju pop glasbe je torej ravno obratna od pričakovane. Največkrat namreč razumemo, da če se glasba veliko vrti po radijskih postajah ali MTV-kanalu, to pomeni, da je popularna.

V resnici je ravno nasprotno, skladba se tako pogosto vrti prav zato, da postane popularna.

In kdo stoji v ozadju? Če se rado govori, da je glasbeno industrijo v osemdesetih obvladovala mafija, jo danes obvladujejo gigantske založbe, katerih naloga je, da pri medijih izsilijo kar čim pogostejše predvajanje tistih skladb, za katere imajo načrt, da postanejo uspešnice. Za tem na prvi pogled enostavnim sistemom se tako razvija kompleksna nevrološka znanost.

Kazati s prstom na Seleno Gomez (njen celoten album Revival je ravno te dni postal stvarnost) seveda ni smiselno. Je le ena aktualnih izvajalcev, s katerimi nas te dni bombardira MTV. Lepotička je le kolešček v večdimenzionalni industriji, ki je že vnaprej določila, kateri glasbeniki bodo promovirane zvezde in kateri naj se znajdejo po svoje.

Ciljne skupine za izbrane glasbenike so določene vnaprej, vse glede na socialne in kognitivne faktorje – a navkljub vsej tej znanosti in programiranju, ki ga je za tiskanje uspeha nastavila glasbena industrija, čisto do srčike naše zavesti (še) ni prodrla. Ker če nas kaj uči redno poslušanje pop glasbe, je na koncu tudi to, da ne glede na to, kako pogosto zavrtiš slab komad, bodo ljudje prej ali slej ugotovili, da jim prodajaš sranje.

Zanimivost

Za najslabši komad vseh časov je na številnih seznamih in glasovanjih izbran I Want My Baby Back, ki ga je leta 1965 pel Jimmy Cross. Med novejšimi se na seznamu pojavljata tudi Who Let The Dogs Out iz leta 2000 in Nicklebackov Rockstar iz leta 2006. Zadnji ima kljub temu na Youtubu več kot 71 milijonov ogledov.

Darjo Hrib

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri