Film: Večni Altman

  • 25.05.2007

V času, ko smo v kinodvorane dobili glasbeno dramo Radijska postaja, smo se poslovili od njenega režiserja Roberta Altmana. A živel je več kot marsikdo, saj po njegovih besedah »snemati filme pomeni živeti nešteto življenj«.

(Foto: PR)

Konstrukcija Altmanovih filmov je bila bolj podobna evropski kot hollywoodski produkciji. Mojster filmske zgodbe je bil namreč kritik vsega, kar je Hollywood postal. Verjel je celo, da je moderna filmska produkcija deloma kriva za 11. september, kajti na tragedijo tako množičnih proporcev lahko namigne le današnja filmska industrija, prežeta z vedno bolj potenciranim nasiljem. Altmanovi filmi pa so vedno nosili sporočilo, skrito pod tistim, kar je povprečni gledalec lahko zaznal na prvi pogled.

Za Roberta Altmana se je vzpon začel leta 1970, ko je posnel vojno satiro M*A*S*H, ki je v prvem planu nastopila kot komedija, a bila v resnici pretkana kritika bizarnosti korejske vojne. Altman je sam potrdil, da česa tako neumnega ni bilo mogoče prikazati drugače. Preprosto. Za bržkone bolj znano televizijsko serijo, ki se je pojavila po uspehu filma, je še povedal, da je prav neokusno, kako televizija v ameriške domove vsak teden prinaša norčavost vojnih podob in tako služi milijone.

Altman je do konca ostal zvest kritik modernega sveta. Prav zaradi svojega ostrega jezika je velikokrat ostal brez finančne podpore večjih studiev in njegovi filmi so zato pogosto nastajali na podlagi minimalnega budžeta, a veliko igralcev je prepoznalo njegovo genialnost in bilo pripravljenih za smešen honorar sodelovati s tem filmskim titanom.

87 filmov, od tega 37 posnetih po lastnem scenariju, sedem nominacij za oskarja, od teh kar pet za najboljšega režiserja – in niti enega prejetega kipca. Ne, Altman ni bil ljubljenec akademije. Bil je izgubljena duša, tavajoči umetnik, a so se mu čisto na koncu, na zadnjih oskarjih, poklonili s kipcem za življenjsko delo.

Res, morda ga niso marali, a bilo ga je nemogoče ignorirati. Podpisan je pod večne naslove, kot so Pret-A-Porter, Short Cuts in Gosford Park, njegovi tukajšnji ljubitelji pa smo si lahko pred leti na mednarodnem filmskem festivalu v Ljubljani ogledali še njegov malce drugačen, pa zato nič manj mojstrski film The Company.

Darjo Hrib

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri