4 pošastne urbane legende, ki so pravzaprav resnične

  • 30.10.2012

Predstavljamo 4 resnične zgodbe, s katerimi boste popestrili pogovore s prijatelji na prihajajočo noč čarovnic.

(Foto: nito / Shutterstock)

SADISTIČNI DOKTOR

Ko ležemo na operacijsko mizo in pustimo, da nas onesvestijo s plinom, pričakujemo, da je oseba, ki takrat bedi nad nami in v roki drži oster skalpel nekdo, ki ni medicinske šole končal samo zato, ker uživa v rezanju živih teles.

Tu vstopi Glen Tucker, šolan za plastičnega kirurga, ki bi imel vizitko s tem nazivom lahko le v kakšen morečem koncentracijskem taborišču. Zgodba o njegovih nečloveških posegih je - kot se za Ameriko spodobi - na ustrezni odziv primernih inštitucij čakala dolgo. Predolgo.

Bilo je leta 1978, ko so doktorja Glena Tuckerja našli mrtvega. Samomor, le da je preden je odpihnil svoje možgane, ubil še svojo ženo. In mačka. Tragedija je končno odprla vrata do grozot sadističnega doktor.

Več kot desetletje, je Glen Tucker deloval kot zdravnik v Ameriki, redno menjal lokacije, za seboj pa puščal izmaličene paciente. Moškega, ki je v njegovo ordinacijo prišel zaradi trzljajev v roki, doktor Tucker pa mu je potem roko kar odrezal. Ženska, ki je prišla na kozmetično operacijo dojk, pa ji jih je doktor Tucker spremenil v bizarne kvadratne prsi - nočemo si niti predstavljati, kako je to dosegel.

Ena od prič je povedala, da se je med posegom zbudila in videla, da jo Tucker vozi v neko drugo, temno operacijsko sobo, nato je ponovno izgubila zavest. Kasneje se je zbudila ponovno in uvidela, kako je Tucker na silo potegnil cevke iz njenega nosu in ji pri tem potrgal vse šive. Ko ga je ovadila, jo je pričel zasledovati...

Pred samomorom ga je izsledil nek novinar, potem, ko je Tucker celo zaigral svojo smrt, češ, da je utonil v nesreči s kanujem. Tucker je v resnici srkal koktejle na Floridi, novinarju pa je podal zastrašujočo izjavo: "Če sem potisnjen v kot, če pridem do točke, ko življenja ni več vredno živeti, potem iz tega sveta nočem oditi sam." Napoved, ki jo je še kako dobro realiziral.

TRUPLO V BAZENU

Tisti, ki si zaželimo malce več plavalne površine, potrpimo grozote javnih kopališč. Vemo, da vsak peti urinira v bazen, poskušamo spregledati plavajoči obliž in upamo, da deroči pamž, ki ga na vogalu namakajo v klorirano veselje, ne bo prav v tistem trenutku zdriskal svoj zajtrk.

Česar ne pričakujemo v bazenih, so trupla.

S podobnimi pričakovanji so se bržkone na kopanje podali tudi mladostniki, ki so se pretihotapili v javno kopališče za malce nočnega kopanja. Nenadoma je na površino prilebdelo napihnjeno truplo pogrešane ženske, ki je pod površino te mrtvaške juhe, razpadala že tri dni.

Tu zgodba postane skorajda smešna, če ne že kar bizarna.

36-letna Marie Joseph je bila otroška skrbnica, nadzorovala je otroke, ki so se namakali v bazenu. Kako je končala na dnu bazena na tisti nesrečni dan, ne ve nihče.

Kajti, čeprav je bilo okoli bazena ves čas kar ŠEST reševalcev iz vode, je ni nihče videl izginiti pod gladino, ker naj bi bila voda v bazenu po koncu kopanja tako motna, da se do dna na globokem delu ni videlo. Dan kasneje sta na bazen prišla dva inšpektorja in preverila kvaliteto vode - tudi ta dva nista opazila trupla.

Odkrili so jo šele ubogi mladostniki, ki so si z nočnim kopanjem nakopali doživljenjske travme.

Zdaj veste... previdno, ko se potapljate v globokem delu bazena. Če vas kaj oplazi po nogi, ste morda vi naslednji srečnež...

ZBIRKA ČLOVEŠKIH LUTK

Mestece Nizhny Novgorod leži okoli 400 kilometrov vzhodno od Moskve. Iz okoliških pokopališč so nenadoma pričela izginjati trupla. Dokazi so policijo vodili do majhnega, nastlanega stanovanja lokalnega zgodovinarja Anatolya Moskvina in tam so nato našli pravo nočno moro.

Moskvin je namreč zbiral človeška trupla. Ta je potem oblačil v ženska oblačila in lasulje in jih nato postavljal v različne položaje po stanovanju - trupla so ležala na postelji, sedela za mizo, sedela na kavču... Policija je v stanovanju našla 29 človeških lutk.

Zdaj veste -  v Rusiji obsedeni zbiratelji zbirajo nas.

ŽIVA ZAKOPANA

Poznana urbana legenda, ki se venomer konča z obrazložitvijo, da so po ponovnem odprtju krste našli praske na notranji strani in petrificiran izraz kričanja na obrazu umrlega. Ryan Reynolds je celo igral v filmu, ki se pretežni del odvija prav v zakopani krsti, v kateri se zbudi protagonist. Pravzaprav je to odličen film za noč čarovnic. (iMDB)

Da je moč iz te groze tudi pobegniti, nam je najprej pokazala Beatrix Kiddo v Ubila bom Billa Vol.2, potem pa še Michelina Lewandowska iz Poljske.

Njena zgodba je sprva je tragična romantična komedija - šest let v razmerju, nakar se jo je njen dragi, Marcin Kasprzak, naveličal. Ko je izbiral, kako bi prekinil razmerje, se je namesto za SMS raje odločil, da jo živo zakoplje. S prijateljem sta jo onesvestila s pomočjo električne pištole, nato pa jo naložila v staro škatlo od televizije in jo zakopala v gozdu.

Ker je bilo hipno jasno, da je Kasprzak svetovni prvak v slabih odločitvah, ni presenetilo, da se je po dejanju odločil iz njenega računa, na bližnjem bankomatu, dvigniti nekaj denarja. Ker dvigi na bankomatu pa res niso izsledljivi.

Zgodba doživi šokanten preobrat, ko se ponovno posvetimo zdaj zakopani Mechelini - frajerka je namreč s pomočjo zaročnega prstana prerezala lepilni trak na škatli in se nato z golimi rokami prekopala skozi zemljo in korenine do svobode.

Nauk za dekleta: v resna razmerja se spuščajte le s fanti, ki imajo flat-screen TV.

 

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri