Veselo na desko in veslo v roko!

  • 24.06.2016

Supanje je najhitreje razvijajoči se vodni šport na svetu, ki ima tudi pri nas vsako leto več navdušenih privržencev. Razlog za globalni supovski fenomen najbrž tiči v enostavnosti, zabavnosti in dostopnosti tega športa, saj lahko začetnik na dovolj široki in stabilni deski sproščeno stoji in vesla že po nekaj minutah. Medtem ko neslišno drsimo po mirnih rečnih rokavih, jezerih ali morju, uživamo na svežem zraku, se družimo in povezujemo z naravo. Po drugi strani pa supanje ponuja številne ekstremne izzive tudi veščim adrenalinskim navdušencem, ki se z desko in veslom v roki podajajo po visokih valovih ali nevarnih brzicah rek.

(Foto: Uroš Podlogar, Jakica Jesih, Bananaway)

Supanje [gre za izpeljanko iz angleškega Stand Up Paddling] oziroma deskanje z veslom se je začelo v petdesetih letih prejšnjega stoletja razvijati na Havajih. V dnevih z mirnim morjem, ko ni bilo pravšnjih valov, so deskarji iskali druge možnosti za uživanje na vodi, in ker je bilo desk na pretek, so v roke vzeli veslo in nov šport je bil rojen.

Kar nekaj let je minilo, preden je supanje obnorelo svet in prišlo tudi k nam. Toni Zupančič, pionir slovenskega deskanja z veslom, se spominja: »Prvič sem se s supanjem srečal leta 2009 na Kanarskih otokih, ko sem z družino tam preživljal dopust. Ker sva oba z ženo odvisnika od vseh vodnih športov, naju je ta nova zvrst veslanja v stoje takoj prevzela. Po prihodu domov sva razmišljala, kje bi lahko kupila prvo desko. Pregledal sem vse mogoče, a je bila ponudba zelo slaba, cene pa visoke. Tako sem se za začetek odločil za rabljeno desko WOW (Walk on Water), ki jo imam še danes.« In ker je treba vse dobre stvari deliti, sta z ženo kmalu ustanovila prvi supovski klub.

»Organizirali smo tedenske SUP-er after work-e, kjer je lahko kdorkoli poskusil ta novi šport. Na koncu smo vedno organizirali tudi skupinsko vadbo na deskah, pri čemer se je nežnejši spol izkazal za spretnejšega, medtem ko smo mi, fantje, večinoma vsi popadali v vodo. Sprva smo iskali lokacije v bližini Ljubljane, da bi bila stvar dostopna kar se da široki množici. Spomnim se, da smo prvo druženje oziroma veslanje organizirali na Zbiljskem jezeru, kasneje pa smo se zaradi lažjega dostopa in boljšega ambienta preselili le nekoliko više po strugi Save, na Trbojsko jezero. Ob koncih tedna smo iskali nove primerne lokacije za izlete in druženje in tako veslali na Šmartinskem, Velenjskem in Gradiškem jezeru, na izlivu reke Soče pri Marini Juliji, po portoroških solinah, na Mostu na Soči, v Kostanjevici na Krki.«

Leta 2010 sta se z ženo Špelo udeležila prve supovske tekme na reki Zrmanji ter pobrala vse nagrade. »V tem času sem zaradi pretiranega sedenja v službi trpel za hernijo v vratnem delu. Z veslanjem se mi je vse skupaj vidno izboljšalo. Okrepil sem mišice in na koncu sem se izognil celo najhujšemu, operaciji,« se danes spominja Toni, ki se je pred leti z družino preselil na Lanzarote na Kanarskih otokih, kjer z ženo vodita uspešno supovsko in srfersko šolo Waterman. »Tako kot pri vsakem drugem športu sem tudi tukaj želel vedno več. Mirna voda mi ni bila več izziv, zato sem sup prenesel v drugo dimenzijo, v sup surfing. S tem ko smo se preselili na Lanzarote, je to postal moj način življenja.«

Supanje je tako dobilo zagon tudi pri nas, klubi so se začeli ustanavljati tudi drugod po Sloveniji, pojavili so se tudi prvi uvozniki supovske opreme. Supanje je zdaj dostopno vsem, starim in mladim, tako tistim z dobro športno kondicijo kot onim, ki so še včeraj posedali po kavčih. Potrebnega je le nekaj ravnotežja (pa še tega ne preveč, saj so deske za začetnike široke in stabilne) ter ščepec dobre volje, da stopimo do prve supovske šole, kjer si lahko izposodimo opremo in zaprosimo za nekaj uvodnih napotkov. Poleg rekreativnega supanja, ki je odlična telovadba za celotno telo in privlači predvsem aktivne ljubitelje narave, poznamo tudi nekaj bolj adrenalinskih različic ter seveda tekmovalno supanje.

Razvoju športa je sledil (ali pa ga pogojeval) tudi razvoj opreme. Osnova ostajata deska in veslo, zelo priporočljiva in v nemirnejših razmerah obvezna je tudi uporaba varnostne vrvice in rešilnega jopiča, v hladnem vremenu tudi neoprenskega oblačila. Oblike in vrste desk se med seboj razlikujejo predvsem glede na namen uporabe. V osnovi deske lahko razdelimo na trde in napihljive, ki so zavoljo lažjega shranjevanja in udobnejšega transporta priljubljene predvsem med rekreativci. Po funkciji pa jih razdelimo na tiste lepo široke in stabilne, ki služijo najširšemu krogu ljubiteljev deskanja z veslom in so primerne za različne manj zahtevne okoliščine – sem spadajo tako imenovane raziskovalne, potovalne ter all-round deske. Bolj izkušeni, ki jih vleče v tekmovalno supanje, bodo izbrali ožje, manj stabilne in bolj hidrodinamične ter zato hitrejše tekmovalne deske. Adrenalinski navdušenci, ki se bodo s supom prvič podali po valovih ali divjih rekah, se bodo odločili za prav temu namenjene nekoliko širše in stabilnejše deske; ko se bodo na valovih počutili bolj domače, pa manjše in ožje. Vse bolj priljubljena postaja tudi joga na supu, ki poteka na mirnih vodah ali v bazenu, običajno na napihljivih in prav tako zelo širokih in stabilnih deskah.

Supanje

Morda se zdi nabor na prvi pogled širok, toda izbira ni težka. Začetniki običajno sežejo po kateri od all-round desk, zatem pa, ko s številnimi preveslanimi kilometri izboljšujemo tehniko in stabilnost, prihaja vedno bolj na plan posameznikov interes in s tem primerna oprema. Pomembno je tudi veslo. Najboljša tekmovalna so iz ogljikovih vlaken in stanejo od 300 evrov naprej, medtem ko lahko osnovno sup desko za začetnike dobimo za okoli 600 evrov. Ponudbe je v Sloveniji dovolj, zastopane so tudi največje svetovne znamke. Pri podjetju Wasup lahko izberemo deske Starboard, trgovina Obsession zastopa Naish, pri Bananawayu dobimo Red paddle, v Factory storu znamko rrd, pri Surfshopu pa JP in Fanatic. Tudi pri supanju cena tekmovalne oziroma zelo dobre rekre­ativne opreme lahko hitro poskoči na nekaj tisočakov, a nobene potrebe ni, da takšno opremo izberemo za prve zavesljaje.

Rok Puvar, najboljši slovenski supar, aktualni državni prvak in pokalni zmagovalec ter član tovarniške dream team zasedbe enega največ­jih proizvajalcev supovskih desk na svetu Starboard, svetuje: »Začet­nikom pred nakupom priporočam, da preizkusijo različne deske in se potem odločijo, katera jim najbolj ustreza. Najboljše je začeti pod strokovnim vodstvom, da inštruktorji pokažejo pravilen potek zavesljaja. Glede na to, da je supanje zelo tehničen šport, naprednejšo tehniko po navadi najbolje obvladajo tekmovalci.« Pri nas je za prve zavesljaje zelo lepo poskrbljeno in nobene potrebe ni, da se z njimi spopadamo sami. Slovenski supovski navdušenci se združujejo v številne klube, ki poleg šole supanja ter dnevnih, tedenskih ali daljših supovskih izletov oziroma počitnic ponujajo tudi urne oziroma dnevne najeme opreme, cena pa se giblje okoli 20 do 25 evrov. Opremo oddajajo Wasup, Bananaway, standuppaddler.si, RRD Sup Slovenija, ŠD Amfibija, ŠD Keka, Halosup, Zoo Station Velenje, Ujusup, Alpinsport, Supklub in drugi.

Ko obvladamo prve zavesljaje in se na deski počutimo dovolj stabilni, da se v nas prebudi raziskovalec, napoči čas, da se pridružimo ekipi supovskih sonavdušencev na katerem od številnih izletov po Sloveniji in bližnji okolici. Med lahkotno športno aktivnostjo bomo tako v dobri družbi raziskovali kraje, ki jih sicer morda nikoli ne bi odkrili, ter na svet pogledali s povsem druge, vodne perspektive. Med najbolj aktivnimi ponudniki supovskih izletov in počitnic so Sup Slovenia Discovery Sama Laharnarja in Marka Senegačnika, velikih promotorjev supanja in suparskega turizma. V njuni ponudbi so dnevna supanja na različnih slovenskih jezerih, na Soči, Kolpi in Krki ter po slovenskem morju, pa vse do pravih supovskih počitnic, ki vključujejo izbrane supovske kraje po večjem delu vodnate Slovenije, radi pa se odpravijo tudi med hrvaške otoke in v Benetke. Najbolj raznoliko ponudbo enodnevnih supov­skih izletov na kar 20 različnih lokacijah po Sloveniji ponuja šola supanja in kajtanja Bananaway. V njihovi družbi lahko recimo ob četrtkih zaveslamo po najkrajši evropski reki, zgolj dva kilometra dolgi Timavi, pa po smaragdnem jezeru na Mostu na Soči. Poleg tega ponujajo še tri zanimive rekreativne vadbe – kombinacijo supanja in vaj za moč in osrednji del telesa supfit, supjogo, ki je kombinacija supanja in joge, ter vse bolj priljubljeno acroyogo na supu. Špela Zupanc, inštruktorica supanja z mednarodno licenco ASI, pravi:

»S supovskimi izleti smo pred tremi leti začeli v želji po spoznavanju Slovenije z drugega zornega kota, preživljanju prostega časa v naravi in spoznavanju aktivnih ljudi. V te nedeljske izlete smo vključili tudi kratek spoznavni tečaj supanja, tako da so izleti postali privlačni tudi za začetnike, ki imajo radi navodila in se tako počutijo varni. Poudariti moram pomembnost pravilne tehnike veslanja, ki prepreči poškodbe in supanje ponese na povsem drugo raven. V zadnjem letu smo začeli opažati, da se vedno več suparjev tega zaveda, čedalje več se jih udeležuje poglobljenih tečajev, na katerih poleg tehnike in obratov prepoznavamo potencialne nevarnosti in najpogostejše napake, se naučimo izbrati opremo in pripraviti na supanje ter, kar je najpomembneje, poskrbeti za svojo varnost.« 

Najmlajše suparje v svoje vrste vabi Supklub, z vetrom v laseh so aktivni pri standuppadler.si, izlete ponujajo tudi številni od zgoraj naštetih ponudnikov sup opreme. Zelo dejaven je tudi Zoo Station, ki deluje na Velenjskem jezeru in poleg suparjev povezuje tudi ljubitelje starih windsurf desk s trikotnim jadrom, odmevne suparske dogodke organizira tudi S-adventure. Najrazličnejše informacije, povezane tako z rekreativnim kot s tekmovalnim supanjem, zbira Tomaž Košir na edinem vseslovenskem sup portalu Sup Magazin. »Supanje danes za mnoge ni več le sproščujoča izletniška aktivnost, ampak v njem prepoznamo zelo učinkovito vadbo, pri kateri deluje resnično celotno telo. Že pri preprostem veslanju moramo stabilizirati telo in ohranjati ravnotežje, s hitrejšim veslanjem, daljšimi razdaljami in adaptiranimi vajami fitnes programa pa opazno povečujemo kondicijo, vzdržljivost in moč,« na koristne učinke supanja na naše telo pokaže Špela. »Supanje je resnično ekološki šport. Potrebujemo le desko in veslo, ne vznemirjamo okolice ali kakorkoli drugače škodujemo naravi. Večina nas živi v sožitju z naravo in se zavedamo njenega pozitivnega pomena,« pa je nad deskanjem z veslom navdušen Rok Puvar. Žal tako ne mislijo občinski veljaki v Bohinju, ki so se odločili, da bodo odslej veslači (kajakaši, kanuisti in suparji) morali za veslanje po Bohinjskem jezeru plačevati nekakšno takso in v vodo vstopati zgolj na eni od osmih določenih vstopno izstopnih točk, kar naj bi po njihovem mnenju pripomoglo k večjemu redu. Med ljubitelji veslanja je završalo in več kot sto se jih je februarja tam zbralo na mirnem protestu proti zaračunavanju veslanja na Bohinjskem jezeru in za prosto uporabo javnega dobra.

Supanje

Marin Medak, naš ekstremni veslač in pogajalec na strani veslačev, pravi: »Konec maja smo organizirali še drug protest na Bohinjskem jezeru, na katerem smo pokazali, da se bomo borili za javno dobro. Naše naravne danosti morajo biti zaščitene pred samovoljnimi župani in občinskimi svetniki, ki izbirajo linijo najmanjšega odpora in želijo služiti na stvareh, ki bi morale biti vsem na razpolago. Če bomo sledili bohinjski logiki, bomo kmalu plačevali za hojo v hribih, kopanje v morju in čez čas, ko znova spraznijo proračun, še za zrak. Na srečo so si na Bledu premislili in namesto idejnih 25 evrov na dan za veslanje je sedaj to brezplačno. Z Bohinjci žal nismo uspeli najti skupnega jezika in zato aktivnosti nadaljujemo. Srž problema je v tem, da Zakon o plovbi po celinskih vodah definira kajake, supe in kanuje kot plovila in jih enači z barkami, kar je skregano z zdravo pametjo.«

Na srečo imamo v Sloveniji še številne druge veslaško atraktivne kraje, ki suparje s svojim gostoljubjem in od­prtimi rokami vabijo na brezplačno veslanje. Kot v večini športov se je tudi v supanju mogoče po­meriti na tekmah. V Sloveniji Sup sekcija, ki skrbi za razvoj rekreativnega in športnega supanja, deluje pod okriljem Surf zveze Slovenije in bo letos že tretje leto organizirala Pokal Slovenije (tekme potekajo v Portorožu, na Soči, Velenjskem jezeru, Ljubljanici, Zbiljskem jezeru, v Kočevju in Novem mestu) in dve državni prvenstvi. Prvo, v vzdržljivostnem supanju na 15 do 20 kilometrov, bo konec avgusta na Velenjskem jezeru organiziral Zoo Station Velenje, v Portorožu pa bo ŠD Keka že tretjič gostil državno prvenstvo v tehničnem supanju, na katerem se tekmovalci pomerijo na šestkilometrski progi s številnimi obrati. Na vseh tekmah je poleg tekmovalne tudi rekreativna konkurenca, zato se tekem radi udeležijo tudi številni nekoliko manj ambiciozni suparji ter tudi otroci. Doslej sta naslova državnih prvakov osvajala Mariborčan Rok Puvar in Škofjeločanka Manca Notar. Oba tekmujeta v mednarod­nih ekipah in tudi zunaj meja naše dežele, Rok po Evropi, Manca pa tudi drugod po svetu.

Toplo je, sezona supanja se je začela. Supanje vsakomur ponuja svoje izzive, vsem skupaj pa veliko zabavnega druženja v naravi, zato veselo na desko in veslo v roko!

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri