Playboyeva filozofija: Seksizem ≠ seks

  • 19.10.2018

Kreativni direktor ameriškega Playboya Cooper Hefner razpravlja o tem, kako se morajo moški zavestno razvijati, in potegne ločnico med seksizmom in seksom.

(Foto: Katie Bailie)

Dva tedna, preden je Harvey Weinsten zavladal novicam po vsem svetu, sem napisal članek za Playboy.com, v katerem sem se spraševal o današnjem pomenu moškosti. V prispevku, ki ga najdete takoj za tem, vztrajam, naj moški drug drugega spodbujajo k zahtevnim pogovorom, za katere je že skrajni čas, o tem, kaj pomeni biti moški in kako naj se še naprej razvijamo v najboljše različice samih sebe – ne samo drug za drugega, temveč, in to je enako pomembno, za ženske. Moja motivacija: prevzel sem menedžersko mesto v organizaciji, ki ima ključno vlogo pri opredeljevanju tega, kaj pomeni biti moški, in tudi kaj pomeni biti zenska, v zahodni družbi. Toda medtem ko se žensko gibanje razvija iz #MeToo do Time’s Up in še naprej, je iskren pogovor o moškosti bolj nujen kot kdaj prej.

Vzpostaviti je treba pomembno razliko, zlasti tu, na straneh Playboya. Ko govorimo o Harveyju Weinsteinu in drugih, ki so mu podobni, veliko ljudi bere novice in pride do nevarnega sklepa, da je težava v seksu in moškem poželenju, medtem ko v resnici v večini primerov ni tako. Težava je v zlorabljanju moči in uporabi seksa za sebične namene. Dejanja Weinsteina in veliko drugih na položaju moči so preprosto nemoralna, toda če se želimo pogovarjati z racionalnim moškim – posameznikom, ki se vede dostojanstveno in s spoštovanjem, četudi so njegove spolne preference edinstvene – je pomembno, da se potegne ločnica med seksizmom in seksom. Preprosto povedano, z ločnico jasno pokažemo, da ni prav zlorabljati moč, in če raziščemo Weinsteinovo situacijo, ugotovimo, da je seks uporabljal kot orožje – s tem orodjem je s slike, ki jo je slikal, odgnal privolitev.

Čeprav se je svet od nastanka Playboya spremenil, veliko ljudi v Združenih državah in drugod še vedno kritizira spolno izražanje, zlasti ko prihaja od žensk. Heteroseksualni moški brezkompromisno izražajo svojo spolnost (četudi podzavestno, kot pišem v prispevku spodaj), medtem ko se ženske borijo za dosego tradicionalnega kariernega uspeha in so pod drobnogledom, ko skušajo izraziti svojo spolnost ali katerokoli drugo obliko samostojnosti. Neenakopraven položaj žensk na delovnem mestu in v družbi je neposredno povezan z moškostjo, in to na več načinov, kot si moški želijo priznati. Verižna reakcija po Weinsteinovem padcu nas opominja, da epidemija slabega odnosa do žensk in zlorabe moči v socialnih in poklicnih situacijah traja že veliko predolgo –epidemija, ki je veliko moških ne prizna v celoti, a smo ji vsi že vse življenje priča, pa naj si priznamo ali ne. Večina žensk te epidemije na žalost ni le videla, ampak je bila na tak ali drugače način njena žrtev.

Upam, da se bo pogovor med moškimi in ženskami nadaljeval in da bomo s tem, da ponudimo stol za mizo obema spoloma, sodelovali pri nujnem moralnem prebujenju – prebujenju, ki ne bo vodilo do kritiziranja seksa, ampak do trenutka, ko nepravično vedenje do žensk ne bo več obstajalo.

Kaj pomeni biti moški

Že od prvih trenutkov človeške zavesti raziskujemo, kaj pomeni biti moški, in to mnogo bolj, kot smo ženskam dovolili, da bi raziskovale, kaj pomeni biti ženska. Zgodovinsko gledano je bila v Ameriki ženska, ki je poskušala zasesti vodilni položaj ali pa je preprosto želela izraziti svojo spolnost, obsojena na propad zaradi preproste resnice: kadarkoli skuša ženska sama krojiti svojo usodo, od nekod prilezejo kritiki, ki so lahko tako moški kot ženske. Čeprav so se časi tekom prejšnjega stoletja nedvomno spremenili, se boj nadaljuje danes, ko feministke in vplivne ženske podirajo ovire in določajo, kaj pomeni biti ženska. Betty Friedan, Gloria Steinem in druge vodje, ki so vodile drugi val feminističnega gibanja, so danes pomembnejše kot kdaj prej. Pisateljice, kot je Roxane Grey, in politične osebnosti, kot sta Kamala Harris in Elizabeth Warren, so le nekatere izmed žensk, ki prevzemajo štafeto in se še naprej borijo za osvoboditev in enake možnosti. Medtem ko se ženske še naprej opredeljujejo svojo osebnost in poganjajo svojo evolucijo, moške ume zastruplja tiho in pogosto neizgovorjeno mrmranje z druge strani. V nekem trenutku je evolucija nas kot moških, ali vsaj pogovor in konstruktivna razprava o njej, spodletela. In tako se poraja nekaj vprašanj, na katera ni preprostih odgovorov: Kaj danes pomeni biti moški? Kako naj na zdrav način izražamo svojo moškost?

Na to, kako moški vidijo sami sebe, pogosto vplivajo vplivne osebnosti. Skozi vso drugo polovico 20. in v začetku 21. stoletja je moj oče pri tem raziskovanju igral ključno vlogo. Danes imamo nove osebnosti, ki definirajo moškost – ena od njih jih »grabi za pičke« in se hvali, da mu nihče ne more nič, ker je slaven. Ta človek je danes voditelj svobodnega sveta. Ko razmišljam o teh izjavah, se žalostno spomnim pomisleka nekdanjega predsednika ZDA: »Večina moških lahko prenaša težave, toda če želiš človekov značaj res testirati, mu daj moč.« Besede Abrahama Lincolna niso samo dober moralni kompas: očrtujejo tudi glavne značilnosti, ki jih ima dober moški. Več kot 150 let po njegovi smrti so še vedno resnične. Dandanes moški, kot je Dan Bilzerian, privlačijo na desetine milijonov sledilcev na družabnih omrežjih, ko projicirajo moški življenjski slog, katerega materialni ekscesi se na zunaj zdijo tako zadovoljujoči. Milijoni ljudi uživajo ob gledanju razkošnega razvajanja, vendar to, kar fante in moške, ki sledijo Bilzerianu, resnično zanima, izhaja iz želje, da bi odgovorili na enaka vprašanja: Kaj danes pomeni biti moške v Ameriki in kako lahko na zdrav način izrazimo svojo moškost?

Na neki način je Bilzerianovo življenje zelo podobno življenju mojega očeta –človeka, ki se je v poznih devetdesetih letih in prvih letih 21. stoletja odločil, da bo hodil po določeni poti in poosebljal določene lastnosti moškosti, ki jim Bilzerian in drugi sledijo, ne da bi se trudili to preseči. Ključno je, da gremo naprej, da raziskujemo, kako moški definirajo moškost in kako te definicije – in ljudje, ki so bili izbrani za moške predstavnike – definirajo nas same. Danes je moškost pogosto povezana z nasiljem, vendar ne verjamem, da bi ga večina moških resnično želela spodbujati. Veliko moških romantizira nasilje, vendar jih zelo malo dejansko uživa v njegovih skrajnostih. Tudi spolnost definira moškost, vendar je bila spolnost vedno označena kot zdrava ali odklonska, in sicer glede na to, kako je na njene oblike gledala družba v določenem trenutku zgodovine. Spolnost bi bilo treba predstaviti na način, ki spodbuja spoštovanje do samega sebe in svojih partnerjev in hkrati sprejema moške, ki se odločijo živeti zunaj običajnih meja, ki jih določajo naše spolne vloge. Svet okrog nas nam pogosto pravi, da moški, ki je gej, ni »moški«. Ta pogled, ki še naprej zastruplja ameriško kulturo, je povezan z zastarelo interpretacijo moškosti. Za tiste, ki se uvrščate na skrajno konservativni del spektra socialne politike: opomnite se, da sprejemanje še ne pomeni spodbujanja. Skrajni čas je, da se začne obdobje, ko si bodo moški dovolili razvoj »moškosti«, tako kot so si ženske dovolile ponovno opredelitev »ženskosti«. Če tega ne storimo, bomo omogočili grabilcem pičk, da še naprej narekujejo državi, kaj pomeni biti moški – in to, ko stopamo v prihodnost, ne bi smelo biti sprejemljivo za nikogar izmed nas.

TEKST Cooper Hefner Ilustracija Katie Bailie

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri