Playboyeva filozofija - Feminizem

  • 01.06.2018

Feminizem. Tako kot ljubezen ima tudi beseda feminizem veliko različnih pomenov za veliko različnih ljudi. Na prvi pogled je definicija feminizma preprosta – zagovarjanje pravic žensk in enakopravnosti med spoloma, pa vendar s seboj prinaša skrite podtone, ki danes spodbujajo prav toliko debat kot v preteklem stoletju. Skozi čas je bil Playboy zagovornik gibanja in tudi njegov sovražnik – odvisno od tega, koga vprašamo.

(Foto: Pimož Predalič, Igor Zaplatil)

Odnos med Playboyem in feminizmom se je začel med drugim valom feminizma. Potem ko so si ameriške ženske leta 1920 z ratifikacijo 19. amandmaja zagotovile pravico do udeležbe na volitvah, so se po drugi svetovni vojni lotile družbenih in političnih tarč. Ko je država vstopala v petdeseta leta, se je dogajala ameriška renesansa, ki je spodbujala nacionalno razpravo o seksualnih navadah in spolnih vlogah. Ta premik v miselnosti, ki se je odvil v naslednjih dveh deset­letjih, je sprožil kulturno in družbeno revolucijo. Drugi val je izpodbijal predvsem vlogo žensk v družbi, ki je od njih pričakovala, da služijo kot krotke gospodinje, in ne kot lastnice svoje seksualnosti.

Playboy je zasedal vmesni prostor in na svojih straneh raziskoval čudesa seksa, zagovarjal pravice posameznika in vnovič opredelil pojem neomajnega kritičnega misleca, ki hkrati ceni užitek. Naše fotografije niso plašile le verskih skrajnežev; zmotile in užalile so tudi marsikatero feministko. V številnih feminističnih krogih je postalo stalna praksa, da se je Playboy enačilo z nazadnjaškimi ameriškimi moškimi, ki vztrajajo, da ženske niso upravičene do subjektivnosti in pravzaprav tudi ne do lastne seksualne objektivnosti.

Leta 1963 je svobodna novinarka in bodoča ikona feminizma Gloria Steinem za revijo Show napisala odmeven članek, v katerem je opisala svoje mnenje o negativnem delovnem okolju v enem od Playboyevih klubov. Čeprav takrat ni bilo interneta, lahko rečemo, da se je prispevek razširil za tiste čase enako bliskovito. Med drugim je ugotovila, da je Priročnik za zajčice [Bunny Manual], vodnik za vse nove zaposlene, opominjal, da »obstaja veliko načinov, ki jih lahko [kot natakarica] uporabiš, da prodaš več alkohola«. Med nacionalno razpravo, ki je sledila, je postalo jasno, da tarča feministk niso več volilne skrinjice, ampak spalnice.

Pol stoletja pozneje, ko krmarimo na drugem valu feminizma, smo se znašli na nekakšnem sivem območju. Veliko današnjih vplivnih feministk, vključno z Beyonce, Ellen DeGeneres in Leno Dunham, zagovarja Playboy in hkrati spoštuje delo pionirskih feministk, kot je Gloria Steinem. Če lahko takšne kulturne ikone najdejo ravnovesje med obema filozofijama, se znova postavlja vprašanje:

Kaj je feminizem?

Po našem mnenju je odgovor preprost. To je pravica vsakega človeka, da svobodno izbere življenje, ki ga želi živeti.

Problem ne leži toliko v tem, kako definiramo feminizem, temveč v tem, kako interpretiramo seks. V šestdesetih in sedemdesetih letih so Gloria Steinem in druge feministke izražale stališča, primerna za tisti čas, in pri tem pogosto napadale Playboy. Povzdignile so glas in oznanjale, da ženske so in vedno bodo več kot le spolni objekti. Pustimo ob strani dejstvo, da že 64 let neprekinjeno zagovarjamo prav to stališče. Playboy je poleg tega opozoril na napačno mišljenje, ki pogosto spremlja te izjave: da je sovražnik seks. Za nas je takšno dojemanje čisto protislovje tega, kar feminizem je, in kaže na odmik od zdravih človeških poželenj.

Spomnil sem se nečesa, kar je moj oče napisal za Esquire leta 2002: »Največ koristi od spolne revolucije imajo prav ženske. Omogočila jim je, da so, tako kot moški, naravna spolna bitja. Feminizem bi se že ves čas moral zavzemati prav za to. Na žalost pa obstaja v feminizmu čistunski in prohibicionistični element, ki je naperjen protu seksu.«

Čeprav se večina tega zdi resnična, se ne strinjam z glavno trditvijo. Mi vsi imamo enako korist od spolne revolucije, ker je omogočila moškim in ženskam, da v en glas izjavijo: vsi imamo radi seks.

Vsak inteligenten moški in vsaka inteligentna ženska bi si morala želeti, da bi bila spolni objekt. Demoniziranje tega poželenja zanika ključno komponento tega, kar nas dela človeške, kar nam omogoča, da se povežemo na ravni, ki jo je pogosto težko opisati z besedami – kar omogoča naš obstoj. Preprosto povedano, zavestno in prostovoljno objektiviziranje samega sebe in drugih omogoča, da se svet vrti naprej.

Obstajali bodo tudi drugi valovi in tudi v njih bomo sodelovali. Toda zdaj, ko plujemo na trenutnem, je jasno kot beli dan, da je Playboyeva filozofija, tako današnja kot jutrišnja, feministična, kolikor je le mogoče. 

TEKST Cooper Hefner 

Sorodni članki

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri