Zakaj je čisto okej, če Ljubljana nikoli ne postane olimpijsko mesto

  • 04.08.2012

Česa vse nam ne bo potrebno trpeti, če infrastruktura v Sloveniji nikoli ne bo sposobna gostiti olimpijskih iger.

(Foto: LOCOG)

Igre 2012 so na vrhuncu. Vse oči so uprte v London. Kdo je dobil kolajne tako ali tako veste. In čeprav bi bilo naravnost bajno gostiti preko 10.000 najboljših svetovnih športnikov v lastni domovini, nam nekateri podatki iz preteklih olimpijskih mest vzbujajo marsikatere pomisleke.

1. Mesto postane policijska država

Odkar cel svet trepeta pred bradatimi možmi iz afganistanskega hribovja, je varnost na javnih dogodkih premo-sorazmerna s količino oboroženih varnostnih sil. Vrhunec tovrstne moderne varnosti se je pokazal prav v Londonu, ko so ceste preplavili policaji in vojaki, na vseh vogalih pa so se pojavile nadzorne kamere. Te ne nadzorujejo le sumljivega vedenja, ampak celo zlorabo olimpijskih znakov!

Olimpijsko mesto namreč dobi dodatne privilegije, s katerimi si lahko privošči popoln nadzor nad javnim obveščanjem. Tako so recimo v Londonu uveljavili pravilo, da v času olimpijskih iger vsi oglasni panoji po mestu pripadajo izključno sponzorjem olimpijskih iger. Še več, kaznovano je vsakršno anti-olimpijsko plakatiranje ali zloraba simbola petih krogov - če vas prijavijo, da imate doma v Londonu na steni obešen oskrunjen olimpijski znak, ima policija vsa dovoljenja, da vam vskoči v dnevno sobo in simbol odstrani.

Dodatno olimpijski zakon prepoveduje vsem podjetjem, razen uradnim sponzorjem, uporabo naslednjih besed pri oglaševanju ali promociji: 2012, igre, zlato, srebro, bronasto oz. kombinacijo teh izrazov. Če je podjetje preveč pogumno in vseeno želi pristaviti kotliček k olimpijski pogači, se lahko sooči s kaznijo v višini 30.000 funtov.

V kolikor vam je policijskih uniform na cestah že sedaj dovolj, pazite še tole: po olimpijskih lokacijah Londona se dnevno sprehaja kar 12.000 policajev.

2. Če bi gostili olimpijske igre bi tako ali tako bankrotirali (še enkrat)

Samo poglejmo številke:

Budžet namenjen za olimpijske igre leta 2004 v Grčiji je bil 4.5 milijarde evrov. Jap, MILIJARDE. Veste koliko je bil potem v resnici končni strošek? 9 milijard. 5% celotnega grškega BDPja.

Zimske olimpijske igre v Naganu leta 1998 so mesto pahnile v recesijo, ker so za poplačilo davčne obveznosti narasle na 30.000 dolarjev na družino. Bojda končni stroški teh olimpijskih iger ne bodo nikoli v resnici znani, saj se japonska vlada sedaj na vse pretege (in z masovnimi dodatnimi stroški) trudi ohraniti in na vsak način uporabiti  izjemno športno infrastrukturo, takrat zgrajeno le za olimpijske igre.

Nič čudnega, da je švicarski Bern odklonil možnost, da bi gostil olimpijske igre leta 2010.

Dodajmo k temu še dejstvo, da ima največ možnosti za zmago na izborih novih olimpijskih mest tisto, ki tudi največ plača. Nagano je takrat skašljal konkretnih 24 milijonov dolarjev. Tistega leta se je tudi razkrilo, da se tovrstna poplačila sploh dogajajo in dodatno drezanje v afero je pokazalo, da so mesta plačevala več deset tisoč dolarjev na člana komisije. 

Slovenija jim da kremšnite in falcona. Pa da vidimo...

3. Seksiada

Če ste nas kaj brali v začetku tedna, potem veste, da se na olimpijskih igrah ogromno seksa. Celo toliko, da v športnike mečejo zastonj kondome, samo da ne bo kakšnih problemov. Olimpijska vas, kjer so nagnetena vsa natrenirana telesa, brez grama maščobe in nabita z adrenalinom, se - po govoricah - spremeni v eno veliko orgijo. Le kaj drugega bi lahko pričakovali, če na majhen prostor nagnetemo kopico ljudi na vrhuncu svojih moči, njihove sorodnike in parnetje pa pustimo doma?

A to ni orgija v dobrem pomenu besede. Vsaj ne za gostiteljsko mesto. Leta 1988, ko je olimpijske igre gostil Seul, so zadeve nekoliko ušle nadzoru in ko se je na strehi hiše, v kateri so spali britanski moški športniki, nabralo malce preveč porabljenih kondomov, je olimpijsko združenje bilo primorano prepovedati seks na prostem.

Leta 1992 so prvič pričeli kar sami od sebe deliti kondome med športnike, ker je postalo jasno, da se tega libida ne da umiriti. Do leta 2010, ko so bile olimpijske igre v Vancouvru, je bila prvotna norma 15 kondomov na športnika, ampak so na polovici iger morali urgetno pripeljati še eno pošiljko

Le kako bi se odzval ljubljanski župan, če bi moral po Ljubljani gaziti skozi luže močefita. 

4. Kam z reveži?

Preden lahko gostiš olimpijske igre, moraš someščane nategniti, da se jim bo to izplačalo na dolgi rok. Ljubljančane ne bi bilo težko prepričati, ker se rade volje prodamo za športne objekte in obljubo uvoza tujih športnikov, ki bodo prestolnici prinesli nepopisno slavo. 

A vse kar potrebujete za olimpijado, je potem potrebno tudi nekje zgraditi. V Atlanti so zavoljo olimpijskih iger leta 1996 razselili 30.000 prebivalcev, leta 1988 pa so jih v Seulu kar 720.000 izgnali iz revnih domov. Vrhunec razseljevanja zaradi olimpijskih iger so dosegli leta 2008 v Pekingu, ko so iz domov vrgli kar 1.5 milijonov Kitajcev. 

Tisti razseljeni, ki nimajo kam, so shranjeni v kampe izven vidnega dosega obiskovalcev iger, po končani procesiji pa se lahko veselijo številnih športnih objektov, ki - podobno kot 21 od 22 stadionov v Grčiji - služijo le še za parkiranje v senci in lovljenje golobjega dreka. 

No, pa saj smo nekaj podobnega poslušali tudi o organizaciji Evrovizije, mar ne?

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri