Vse več Slovencev podpira razpravo o UTD na evropski ravni

  • 29.12.2013

Po eni zadnjih raziskav javnega mnenja naj bi bilo takšnih, ki še nikoli niso slišali za univerzalni temeljni dohodek, le še okoli 35 odstotkov.

(Foto: profimedia)

V zgolj štirih mesecih, odkar je junija Politbarometer še beležil 71 odstotkov nepoučenih na dano temo, je skok v obveščenosti uspel kampanji za promocijo ideje univerzalnega temeljnega dohodka, ki jo je v prvi vrsti spodbudila evropska državljanjska pobuda za univerzalni temeljni dohodek, katere cilj je s podpisi državljanov iz več držav članic EU prepričati Komisijo Evropske unija k raziskovanju možnosti uvedbe UTD kot enega nujnih pogojev spodbujanja vsestranske človeške ustvarjalnosti in izboljšanja obstoječih sistemov socialne varnosti.

Še več, kar 69 odstotkov tistih Slovencev in Slovenk, ki koncept univerzalnega temeljnega dohodka že poznajo in imajo o njem že izdelano mnenje, bi njega uvedbo tudi podprlo.

Koliko je za svojevrstno promocijo ideje o univerzalnem temeljnem dohodku tako v Sloveniji kot širom Evrope poskrbel tudi letošnji veliki uspeh podpornikov ideje v Švici, lahko le ugibamo, zagotovo pa jim gre del zaslug za naravnost nalezljivo navdušenje nad idejo priznati. Naj na tem mestu le spomnimo: 4. oktobra letos (prav na obletnico izstrelitve Sputnika, s katero se je pričela vesoljska doba) je Švicarjem predčasno uspelo zbrati dovolj podpisov za referendum o UTD. Novica o tako pomembnem preboju te, sicer že 500 let stare ideje v tako bogati državi, kot je Švica, pa je praktično takoj obkrožila svet.

In kaj je UTD?

UTD alias univerzalni temeljni dohodek je po definiciji univerzalen (dan vsem), individualen (dan posamezniku), nepogojen, nevezan na delo ter časovno neomejen dohodek.

Da bi si ga Slovenija lahko 'privoščila' že leta 2010 pa je s svojim izračunom za Slovenijo dokazala dr. Valerija Korošec, sociologinja, čisto prve izračune, ki so nakazovali, da je UTD še kako mogoč, pa je pred njo že izdelal tudi Uroš Boltin, fizik.

Razprave o univerzalnem temeljnem dohodku v Sloveniji so dejansko prisotne že od izida zbornika 'Brezplačno kosilo za vse' (katerega urednik je bil Igor Pribac), kot prvi pa ga je pri nas že v začetku 90-ih let pri nas predlagal sociolog dr. Veljko Rus, ko je v svoji knjigi Socialna država in država blaginje precej natančno opisal uvedbo UTD (v knjigi sicer imenovan kot 'minimalni dohodek').

Zadnjih nekaj let je v Sloveniji v okviru Zofijinin ljubimcev, društva za razvoj humanistike iz Maribora, nadvse aktivna tudi sekcija za promocijo UTD, a v svojem zavzemanju že nekaj časa ni več osamljena. Svoj glas v podporo alternativnim rešitvam, kar UTD gotovo je, te dni dvigujejo tudi znani Slovenci in Slovenke.

Vabimo vas, da v nadaljevanju prisluhnete nekaj javnosti dobro znanim Slovenkam:

  • dr. Tanja Rener, profesorica sociologije

  • dr. Vesna Vuk Godina, profesorica antropologije

  • dr.Zdenka Čebašek Travnik, zdravnica, nekdanja varuhinja človekovih pravic

Evropsko državljansko pobudo za raziskovanje možnosti uvedbe UTD lahko podpišete tukaj.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri