Zlati holokavst - obsodba najsmrtonosnejše industrije na svetu!

  • 03.06.2016

"Proizvajalci bi lahko izdelali manj nevarne cigarete, če bi npr. dvignili pH nad 8, kar bi iz cigaret spet naredilo 'cigarice'. Toda zakaj bi to storili, če pa lahko že samo s tem, da na konec cigarete prilepijo filter, prepričajo kupce, da je njihovo kajenje varnejše?"

5 fotografij v galeriji

Pred dnevi je v založbi UMco izšla družbeno angažirana knjiga Zlati holokavst, v kateri profesor zgodovine znanosti na Univerzi Stanford v ZDA, Robert N. Proctor, natančno opiše razvoj tobačne industrije in vse metode, kot so širjenje dvoma in ustvarjanje nevednosti v zvezi s kajenjem, prodajanje cigaret prek umetnosti in športa, prevare s filtri, ventilacijo, izmerjenimi vrednostmi nikotina in katrana, ustvarjanje navidezno manjše škodljivosti ter stalno povečevanje zasvojljivosti cigaret.

Čeprav je danes dobro znano, kako umazane igre je v preteklosti igrala tobačna industrija, pa se ta za razliko od Volkswagna, ki se je za svojo nedavno poslovno goljufijo s prirejanjem izpušnih testov opravičil in izplačal tudi nekaj odškodnin, nikoli ni za nič opravičila ali karkoli priznala.

Taktika tobačne industrije je že sedem desetletij drugačna ...

»Ena od skrivnosti njene taktike se je skrivala v stavku 'Dvom je naš izdelek', in sicer zaradi preračunljive strategije na ameriških sodiščih, ko so odvetniki tobačnim družbam svetovali dosledno zanikanje škodljivosti kajenja in vedenja o tem. Saj je pravzaprav logično, čeprav se upira razumu: zato, da bi dobivali tožbe in še naprej smeli prodajati cigaret v moderni, najsmrtonosnejši obliki, je ves svet dobil trdovratno zanikovalsko kampanjo, brez kakršnega koli predvidenega izhoda. Vsepovsod so jo posejali: v izdelke same, v oglaševanje in marketing, v retoriko, filme in tako naprej. In za vse to so bili do danes finančno nagrajevani, saj pravice ni, dokler se je ne izbori. Trajni kančki dvoma so posejani povsod, da na koncu dobimo tragični ocean nevednosti. Ta jim je omogočal stalno zaviranje ustreznih ukrepov, saj se proti njim na vse načine ves čas organizirano borijo. Ustrezno zdravilo proti nevednosti je ta knjiga, ki prva zadovoljivo pojasni celotno grozljivo in fascinantno zgodbo,« ob koncu knjige še piše Luka Šolmajer, nekdanji predstavnik Slovenije v Evropskih zvezi za preprečevanje kajenja in tobaka (ENSP).

Za razliko od drugih knjig s področja prikaza posledic kajenja, ki obravnavajo vlogo tobačne industrije bolj od daleč in z nevtralne perspektive, Zlati holokavst – zaradi poznavanja internih dokumentov tobačne industrije – razgali njene »poslovne« strategije s ciljem ohranitve dobička za vsako ceno. Tobačna industrija je z vsemi sredstvi želela preprečiti izid knjige, saj so v sodnih postopkih – avtor je nastopal kot priča žrtev tobačne industrije na sodiščih – med drugim zahtevali tudi zaplembo rokopisa.

Priporočamo v branje!

ZLATI HOLOKAVST: Izvor cigaretne katastrofe in poziv k njeni odpravi

Zlati holokavstRobert N. Proctor je profesor zgodovine znanosti na Univerzi Stanford v ZDA. Je avtor številnih nagrajenih knjig, poleg tega pa je tudi sodelavec Ameriške akademije znanosti in umetnosti. S knjigo Zlati holokavst (v slovenščini izhaja avtorsko prirejena izdaja skoraj 800-stranske monografije z istim naslovom), je Proctor potem, ko je s svojo raziskovalno ekipo pregledal več milijonov dokumentov, napisal najbolj dosledno in celovito knjigo o notranjem delovanju tobačne industrije ter kot prvi iz te stroke na sodišču tudi pričal proti njej. Ta v zadnjih desetletjih ni izbirala sredstev in tehnologije za svoj ultimativni cilj: zasvojiti čim več uporabnikov in jih s tem spremeniti v svoje nenehne potrošnike ter orodje za lastni dobiček, pri tem pa kar se da spretno otopiti ost javno-zdravstvenih ugotovitev o škodljivosti kajenja.

Zlati holokavst je poučna knjiga, ki ima v sodobni potrošniški družbi univerzalni pomen. Nekatere njene metode so povzele tudi druge industrije, denimo z ustvarjanjem dvoma pri podnebnih spremembah, povečanim zasvojljivosti svojih izdelkov in namernim zavajanjem potrošnikov.

Preberite več na Govori.se

Sorodni članki

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri