“Reporter mora vedno imeti malo treme”

  • 14.02.2010

Športni novinar in voditelj Miha Žibrat najraje komentira odprtja in zaključke olimpijskih iger.

(Foto: Arhiv RTV SLO)

Koliko olimpijskih iger ste že komentirali?

Imel sem to srečo, da me je moj prvi urednik Marko Rožman vzel na olimpijske igre kot enega najmlajših, zato se je olimpijskih iger, ki sem jih komentiral, že kar nabralo. Na zimskih igrah bom tokrat osmič, prav tolikokrat pa sem komentiral tudi poletne olimpijske igre.

Katere so vam ostale najbolj v spominu?

Vsake igre so bile posebno doživetje. Če pa bi že moral izbirati, potem bi med zimskimi izbral tiste iz leta 1994 v Lillehammerju na Norveškem, od poletnih pa igre v Sydneyju v Avstraliji leta 2000. Najbrž je že kar malo obrabljena fraza, ampak igre v Lillehammerju so bile res nekako tiste 'prave' olimpijske, na neki način prvinske, s pravim športnim vzdušjem in gledalci, ki so se res spoznali na zimske športe. V Sydneyju pa me je poleg zelo funkcionalnih objektov navdušila odprtost tamkajšnjih ljudi.

Glede na to, da komentirate OI že od leta 1980, imate pred letošnjimi sploh še kaj treme?

Vedno pravim, da reporter ima in skorajda mora imeti vedno malo treme. To je tista pozitivna trema, ki ne pomeni, da te je strah ali da nisi prepričan o sebi; gre za to, da nikoli ne veš, ali se bo zgodilo kaj takšnega, česar ni mogoče predvideti. Zato moraš biti na vsak prenos pri­pravljen tako, da to tveganje z nepredvidljivimi dogodki zmanjšaš na najmanjšo možno mero.

Je za OI potrebnih veliko priprav?

Olimpijske igre so dogodek, ki je vsaka štiri leta, in zanesljivo naj­bolj pomembno športno tekmovanje. Zato morajo biti priprave temu primerne. Zdaj sem v vlogi vodje olimpijske ekipe TVS in je priprav še toliko več. Treba je zelo natančno sestaviti program, ekipo, pripraviti vse logistične zadeve - od potovanj, prenočišč do prevozov na prizoriščih. Enostavno rečeno, priprav je več kot preveč in za olimpijske igre celotna ekipa TVS intenzivno dela že več kot pol leta.

Kateri šport najraje komentirate?

V največje veselje mi je komentirati odprtja in zaključke olimpijskih iger. To sta dogodka, ki presegata športne okvire in sta na vsakih igrah nekaj posebnega. Od športov pa imam kot komentator še vedno najraje košarko. Z njo sem svojo reportersko pot začel in, saj veste, prve ljubezni se nikoli ne pozabi.

Česa se najbolj veselite pri letošnjih OI?

Kanade same. Bil sem že v Calgaryju leta 1988 in podobno kot denimo v Avstraliji sem se predvsem zaradi ljudi izvrstno počutil. In če lahko dodam, veselim se tudi uspehov slovenskih športnikov. Sem namreč nepopravljivi optimist in mislim, da je letos spet čas, ko bi slovenski športniki lahko dosegli odmevne rezultate.

 

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri