Powerboat P1: Formula 1 na vodi

  • 06.05.2010

Do 13 metrov dolge sedemtonske ­pošasti, ki jih žene 1800 'konjev' ... Formula 1 prihodnosti, prizor iz kakšnega Cameronovega 3D-filma, osmi del Vojne zvezd? Nič takega, smo namreč krepko v sedanjosti, na tem planetu in govorimo o dirkah motornih čolnov v prvenstvu ­powerboat P1 razreda evolution.

(Foto: onEdition 2009)

6 fotografij v galeriji

Zgodovina dirkanja z motornimi čolni je komaj kaj mlajša od tekmovalne zgodovine njihovih kopenskih sorod­nikov. Prvi avtomobil (dirke se je udeležil en sam) se je na stezo pognal 28. aprila leta 1887, in sicer v Franciji na dirki med Neuilly Bridgeem in Bois de Boulogno, dolgi vsega dva kilometra, britanski navdušenci pa so z motornimi čolni začeli dirkati petnajst let pozneje. Sledili so jim Američani, kot šport pa so to mlado panogo priznali leta 1904 po dirki, ki se je začela na jugovzhodni obali ­Anglije, končala pa v Calaisu v Franciji.

A kljub tradiciji so bile dirke z motornimi čolni ves čas v senci popularnejših kopenskih zvrsti bencinskih tekmovanj, na najvišji ravni pa so sploh zabredle v krizo. Tako se je na svetovnem prvenstvu najmočnejših čolnov leta 2002 zbralo vsega pet posadk, svetovni prvak pa je postal voznik čolna, ki je bil najhitrejši na dirkah enega samega konca tedna.

Zato so se maja tega leta sestali ljubitelji te športne zvrsti, Massimo Lippi, Philippe Benhou in Nathan Knight, nekdanji izvršni direktor raz­reda ena (class one), ki je zašel v ­slepo ulico. Cilj sestanka: organizirati prestižno prvenstvo motornih čolnov, ki bo zanimivo tako za tekmovalce kot tudi za gledalce in pokrovitelje. Oktobra tega leta je omenjena trojica obiskala navtični sejem v Genovi in se tam v osmih dneh sestala s približno 40 ljudmi, ki bi lahko tako ali drugače podprli njihovo idejo. Odziv je bil pričakovan – ljudi iz navtične industrije so dirke motornih čolnov vsekakor zelo zanimale, niso pa hoteli biti povezani z ničimer, kar ne bi bilo organizirano profesionalno.

Tako se je maja naslednje leto v italijanskem Nettunu rodilo svetovno prvenstvo motornih čolnov, ­powerboat P1. Udeležilo se ga je 12 čolnov, od katerih jih je bila večina italijanskih, ki so tako nastopili na prvi morski dirki za veliko nagrado. V nasprotju z današnjimi enotrupnimi dirkalniki z dvema motorjema so takrat tekmovali s 15 let starimi aluminijastimi čolni.

Knight, ki je imel že prej opravka s pridobivanjem televizijskih pravic, je bil najzaslužnejši za moderno podobo današnjih tekem razreda P1, ki so se od daljših dirk med dvema oddaljenima krajema na odprtem morju preselile bliže obali, obenem pa so se odvile tudi na krajši razdalji, podobno kot kopenski dirkalniki na dirkališčih. Ljubitelji tovrstnega dirkanja si lahko ta spektakel na vodi ogledajo s kop­nega v živo in prek velikih zaslonov, pa tudi z ladij v krogu, ki ga morajo dirkalniki obvoziti, ali celo znotraj njega.

Razredi

Prvenstvo P1 ima tri ­razrede, evolution in supersport ter od lanskega leta F4SA (Formula 4 Stroke Association) oziroma dotlej britansko prvenstvo motornih čolnov s štiritaktnimi motorji. Čolni vsakega od teh razredov nastopajo ločeno na dveh dirkah, in ­sicer v sprintu in na daljši, vztrajnostni dirki. Vsi čolni prvenstva P1 ne glede na razrede so enotrupci, v vseh razredih sta obvezna vsaj dva člana posadke, voznik in navigator, nekateri pa v čoln posadijo še dodatnega člana.

Najzanimivejši razred je vsekakor evolution, ki je najhitrejši in najspektakularnejši, saj pri njem ni hitrostnih omejitev in gredo čolni zato čez 200 kilometrov na uro. Gre za dirkalnike, predelane iz serijskih plovil, ali za prototipe s popolnoma pokrito kabino in z varnostno kletko. Voznik in njegov pomočnik (ali pomočniki) morata sedeti v kabini, privezana z varnostnima pasovoma. V dolžino lahko merijo od 11 do 13 metrov, edina omejitev pri moči motorja pa je razmerje med močjo motorja in težo plovila, ki je lahko največ ena 'konjska moč' na 3,5 kilograma.

V razredu supersport tekmujejo čolni serijske izdelave, ki izpolnjujejo običajne varnostne zahteve in si jih seveda lahko privošči več dirkanja željnih ljudi. V dolžino lahko merijo od 10 do 13 metrov, kabine teh dirkalnikov so odprte, opremljeni pa morajo biti z večstopenjskim menjalnikom. Razmerje med močjo motorja in težo plovila je lahko največ ena 'konjska moč' na 4,5 kilograma, zato so dirkalniki v tej kategoriji šibkejši in opremljeni z manjšimi motorji. Prav tako je največja hitrost, ki jo smejo doseči na dirki, omejena na 136,8 kilometra na uro (85 milj).

Voznik in njegov pomočnik se lahko sama odločita, ali bosta čoln upravljala sede ali stoje, ne smeta pa biti privezana. Med dirko lahko posadka preseže največjo predpisano hitrost, a le za deset sekund. Če omejitev preseže, je kaznovana z minutnim pribitkom, vsaka nadaljnja prekoračitev hitrosti pa je kaznovana s pribitkom minute in pol. Po peti kazni je čoln diskvalificiran, enaka usoda pa doleti tudi tistega, ki bi največjo hitrost presegal 30 sekund ali dlje.

V letošnji sezoni bodo v prvenstvu P1 prvič nastopili tudi dirkalni čolni britanske serije F4SA. Tekmovanje je nastalo leta 1999, ko je nastopilo vsega pet posadk v enem samem razredu, v katerem je bila moč motorjev omejena na 130 'konjev', in je zraslo do lanskih 19 udeleženih posadk v dveh kategorijah. V prvi tekmujejo s čolni, dolgimi do 6,4 metra, ki jih ženejo Hondini motorji s 150 'konji', v drugi pa 8,23 metra dolgi čolni z Mercuryjevimi motorji s 300 'konji'.

Dirke z motornimi olni v Sloveniji

Slovenci smo dirke z nabildanimi morskimi dirkalniki že videli pred svojo obalo, sicer ne razreda P1, pač pa class one, v katerem tekmujejo nekoliko drugačni čolni z dvema 8,2-litrskima Lamborghinijevima 12-valjnikoma. Avgusta 2006 so se pomerili na 95 navtičnih milj dolgi progi pred Portorožem in 20 krogov prevozili v slabi uri s povprečno hitrostjo več kot 180 kilometrov na uro. A če je verjeti poročevalcu Avto magazina, avtomobilske revije naše hiše, ki si je ogledal dirko, niste zamudili ničesar, če vas takrat ni bilo tam.

»Čolni, ki huronsko grmijo, se pred dirko prevažajo sem ter tja kot pavi, ki se šopirijo,« je zapisal, »dirka pa je tako ali tako le delno sprejemljivo blizu obale, kar pomeni, da česa posebnega gledalec ne more videti. Poleg tega, če sodimo le po portoroški dirki, se ne dogaja kaj dosti, z izjemo starta, ki pa ga – spet – ni mogoče dobro videti.« Organizatorji cirkusa powerboat P1 obljubljajo drugačno zgodbo, in komur se jo ljubi preveriti, ima aprila v Splitu najbližjo priložnost.

Mercury 300XS proti hondi BF225

n Dirkalniki razreda supersport se bodo letos podali na morje z novimi motorji. Hondine 3,5-litrske z 225 'konji' bodo zamenjali Mercuryjevi 300-'konjski'. »Na prvi pogled se motorja niti ne razlikujeta tako zelo,« pravi Rupert Pugh, voznik ekipe Heights of Abraham, »si pa pravzaprav ne bi mogla biti bolj različna. Na Hondine motorje bom sicer ohranil lepe spomine, toda v kombinaciji z obveznimi Cougarjevimi trupi naših dirkalnih čolnov se niso najbolje obnesli.

Mercuryjev optimax je bilo tisto, na kar smo čakali.« Ob tem je navedel nekaj izmerjenih dejstev, ki potrjujejo njegove trditve: »Medtem ko smo v prejšnjih sezonah dosegali povprečne hitrosti od 108 do 112 kilometrov na uro, smo zdaj že pri 124,74 kilometra največje izmerjene povprečne hitrosti in 128,42 kilometra na uro največje hitrosti. Prav tako so ti motorji pripomogli k lažjemu preskakovanju valov in k mehkejšim pristankom.«

Koledar letošnjih dirk

16. do 19. april - Split, Hrvaška
7. do 9. maj - Jalta, Ukrajina
9. do 11. julij - Cascais, Portugalska
6. do 8. avgust - Göteborg, Švedska
17. do 19. september - Sicilija, Italija

Tadej Golob

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri