Možje, ki strmijo v koze

  • 31.01.2010

Iraška vojna, tako kot vse vojne poprej, je še en velik črn madež v človeški zgodovini in ni mu videti konca. So pa o tej vojni že posneli tudi komedijo.

(Foto: Promocijski material)

Koliko časa po koncu tragedij se lahko iz njih začneš norčevati? O holokavstu, upamo, nikoli. Je pa Hollywood že sproduciral komedijo o Iraku. Film Možje, ki strmijo v koze je narejen po romanu Jona Ronsona, temelječ na njegovih raziskavah projekta Star Gate z začetkom v letu 1979 o uporabi telepatskih sposobnosti v ameriški vojski.

Svetovna supersila je želela dobiti supersilno prednost z odredom vojščakov, ki lahko s pogledom ubijajo sprva koze, potem pa, jasno, tiste z napačnimi potnimi listi. Ja, zgodba je bolj resnična, kot si to želimo (ali pa hočemo) priznati. Z Georgeem Clooneyjem v glavni vlogi so želeli dobiti prisrčno blazen lik kot v Preberi in zažgi, režiser Grant Heslov pa naj bi iraško tragedijo zapakiral v novo različico Lahko noč in srečno, le v več barvah in s kakšnim nasmehom tu in tam.

Želeli bi zapisati, da je nastala satira na račun modernega militarizma, burleska o posebnem oddelku ameriške vojske, ki se uri v uporabi uma namesto orožja, seveda pa z istim ciljem … Pa ne moremo, kajti v tem nonsensu želi film kot nekakšna improliga ugajati gledalcem, medtem ko se bašejo s kokicami. Realna slika pa je, da – vsaj v Iraku – koze le strmijo nazaj. Možje, ki strmijo v koze, so možje, ki jih producira zahodna civilizacija. To je tista civilizacija, ki sproži z zarotami prežeto vojno, vanjo vključi še vse svoje prijateljice, potem pa o tem posname komedijo.

Znotraj te zasidranosti v uprizarjanje nesmislov ameriške pohote do bojevanja pa lahko gledalec uzre tudi najrazličnejše fetiše in življenjske usmeritve, med katerimi je kar nekaj takšnih, ki jih tudi med Slovenci ne manjka.

Oboževalci brkov. George Clooney in Kevin Spacey se v iraškem podnebju bahata s podnosnim dlačevjem, zelo popularni obrazni dekoraciji, ki jo zadnje čase Hollywood pompozno vrača na obraze svojih protagonistov. Še pomnite Matta Damona v Špiclju? Vsi, ki imate doma zbirko nemških porničev iz sedemdesetih, boste ta profil brkov zagotovo takoj prepoznali.

Ljubitelji koz. Koze so tu ključnega pomena, ker obstajajo moški, ki v njih strmijo. V želji, da jih ubijejo z lastnim umom. Društvo proti mučenju živali je film odobrilo. Tudi v razširjeni režiserski izvedbi, kjer v koze hkrati strmi nekaj več vojakov.

Budisti. Ker je to edina religija, ki ob misli na parapsihologijo skomigne in začne razgljabljati o namembnosti uma in njegovi moči. Ali je treba zapisati, da to ni bistvo budizma?

Hipiji. Vojaki kadijo travo in pijejo. Takoj, ko začnejo ti vojaki razgljabljati o ezoteričnih sferah, dobimo občutek, da bo nekdo od njih nenadoma zmagal na Kmetiji slavnih. Kajti vse je mogoče, če le dovolj močno verjameš v to. In če skadiš dovolj substanc, seveda.

Antiglobalisti. Torej tudi mnogi Slovenci, ker mnogi radi izustimo, da ne maramo Amerike, medtem ko se peljemo v McDonalds po pollitrsko kokakolo.

Darjo Hrib

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri