Maurice Béjart: Trenutek v življenju drugega

  • 16.06.2013

V Modrijanovi zbirki Poteze je te dni izšla avtobiografija enega največjih baletnih plesalcev in koreografov novejšega časa Mauricea Béjarta (1927–2007) Trenutek v življenju drugega.

4 fotografije v galeriji

Spomini Mauricea Béjarta v slovenščini so med drugim tudi najboljša napoved gostovanja Béjart Balleta iz Lozane v Ljubljani. Ti bodo 4. julija nastopili v okviru Festivala Ljubljana.

Človek, ki je revolucionaliziral balet

Béjart je avtor številnih novosti v modernem baletu in ustanovitelj znamenitega Béjart Balleta iz Lozane. Béjart je temeljito spremenil že zaprašeno govorico baleta in iz njega napravil najboljše sredstvo za to, da vznemiri. S svojimi inovacijami je udomačil baletno umetnost za 20. stoletje in jo učinkovito približal množičnemu modernemu občinstvu.

V svojih spominih, ki jih je ubesedil v Trenutek v življenju drugega pa se vrača k svojemu prvemu viru: otroštvu.

Popiše, kako se je porodila njegova poklicanost in kako se pri sedmih letih ni sprijaznil z materino smrtjo. Spominja se svojega provansalskega odraščanja in tega, kako težavno so se rojevali njegovi najslavnejši baleti: Posvetitev pomladi, Nižinski, božji klovn, Pesnikova ljubezen in drugi.

Knjiga je polna zaupnosti, zapisane z veliko mero humorja in nalezljivega veselja, pa tudi s popolno odkritostjo. Knjigo je prevedel Marjan Poljanec, spremno besedo pa prispeval dr. Henrik Neubauer.

Balet kot balzam za šibko telo

Že v njegovih najbolj zgodnjih letih, ki so bile polne pomenljivih metamorfoz, ga je poleg gledališča in opere v svoje nedrje vsrkal še svet baleta.

Ker je bil kot deček suhljat in nadvse bolehen, mu je kot 11-letnemu nek zdravnik svetoval telovadbo ali balet, da bi okrepil svoje telo, predvsem hrbtenico, ki ni bila 'ravna kot sveča'.

"Zdravnik je svetoval najprej telovadbo, ampak ta je dolgočasna, nato pa klasični balet - in oboje se je lepo dopolnjevalo. Baletni plesalec torej nisem postal zaradi svojih idej, temveč zaradi svojega telesa."

Tako je 160-centimetrov visoki pobič postal baletni plesalec.

In plesal je veliko in dolgo.

Začetnega pouka baleta je bil deležen v rodnem Marseillu pri starejši balerini, izpolnjeval pa se je v Parizu, pri gospe Roussane Sarkissian in ruski balerini Ljubov Jegorovi. Bil je tudi učenec Nore Kiss in Borisa Knjazeva, soproga in parnerja slavne Olge Spesivceve. V Londonu je na priporočilo angleške primabalerine Margot Fonteyn odšel še v uk k Veri Vokovi.

Kljub tako uglednim učiteljicam je Béjart nazadnje postal koreograf, ker po njegovem osebnem mnenju 'ni bil dober baletni plesalec'.

V naključnost poklica ne verjamem!

"Koreograf sem zato, ker ne znam delati nič drugega," je tudi prvi stavek, ki ga v svojo avtobiografijo zapiše Maurice Béjart in nadaljuje:

"Ko sem se poslavljal od otroških let, ki pa me na to niso pripravila, sem bil baletni plesalec. Otrok pa si je želel postati režiser. Režiser in baletni plesalec sta dala koreografa. In ker so ljudje navsezadnje vselej tisto, kar so bili na začetku življenja (v naključnost poklica ne verjamem), je zdaj na svetu pač nekdo, ki je koreograf z imenom Maurice Béjart."

Več o njegovi zanimivi življenski in poklicni poti si lahko prebereš v Béjartovi avtobiografski knjigi Trenutek v življenju drugega, ki je pravkar prišla iz tiskarne na knjižne police.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri