Kdo je tu (najbolj) nor?

  • 30.10.2016

»Kdo nima kakšnega neprijet­nega sodelavca, šefa ali podrejenega? Kdo še ni doživel kakšnih absurdnih situacij, ko se že sprašuješ ali si nor ti ali tvoja okolica? Kdo še ni razmišljal, da bi se stvari dale narediti čisto drugače, pa ni vedel, kako bi to dosegel?« se je v intervjuju za revijo Jana spraševala dolgoletna novinarka Irena Pan, potem ko je pred kratkim za založbo Chiara prevedla knjigo Alberta Bernsteina Kdo je tu nor.

(Foto: profimedia)

2 fotografiji v galeriji

In glede na prve odzive recenzentov, pa tudi Bernsteinovo nadvse uspešno predhodico Čustveni vampirji, gre verjeti, da si bo knjigo vzelo v roke veliko Slovencev in Slovenk, ki se sprašujejo isto in za katere ne dvomimo, da so dnevno priča prav takšnim norostim na svojih delovnih mestih, kot jih je dr. Bernstein pridno nizal v svojem (če bi ne bilo resnično, bi lahko bilo komičnem, tako pa je skoraj tragičnem) priročniku za preživetje v kolektivni korporativni norišnici.

»... poslovni svet je poln prascev in idiotov, ki počno neumne in nepremišljene stvari, takšne, ki škodijo tako vam kot njim samim in so slabe tudi za posel. Ozrite se okoli – povsod so: v sosednji pisarni, v glavni pisarni, na avtocesti med vožnjo domov, in morda celo pri vas doma.«

In na desetine takšnih (skupaj z odličnimi strategijami, kako se je obraniti) je Bernstein popisal v svoji knjigi.

Kaj mislite, kateri tip teh norcev, s katerimi imate dnevno opraviti na svojih delovnih mestih, pa je najbolj nevaren?

Irena Pan je v omenjenem intervjuju kot enega najhujših izpostavila tip prijaznih nasilnežev. To so tisti pasivni agresivci, ki vam z nasmehom na obrazu naredijo največ škode in za katere je Bernstein med drugim povedal naslednje: »Edina razlika med ustrežljivimi nasilneži in pitbuli je v tem, da slednji na koncu vendarle popustijo svoj prijem.«

Se vam v primerjavi s tipičnim tiranom, ki vse povprek vpije in zmerja, ne zdijo dovolj nevarni?

Problem teh nasilnežev, ki so neredko videti izjemno prijateljski in velikodušni, je prav v tem, da njihov videz vara. Njihov način ustrahovanja – ustrežljivo opozarjanje na vaše napake – izvira iz njihovega nezavednega tekmovanja z vami, pa tudi z vsemi ostalimi. Zavzemajo pozicijo, da so edino zveličavno merilo za vso krepost tega sveta, svoj občutek superiornosti pa črpajo iz vašega občutka manjvrednosti. Te priliznjene karikature vas bodo skratka usekale prav tja, kjer vas najbolj boli.

In kako jim preprečite, da bi vam na smrt 'pomagali'?

Predvsem bodite nadvse pazljivi pri pogovoru z njimi in jim nikar ne razkrivajte svojih čustev. Če od vas ne bodo dobili informacij (tudi o zasebnem življenju), vas ne bodo mogli prizadeti. In če jim ne gre zaupati že najbolj običajnih stvari iz vašega življenja, jim seveda nikakor ne gre zaupati vaših skrivnosti. Še več. Ne zaupajte jim niti informacij, še manj pa skrivnosti o drugih ljudeh. V komunikaciji s temi priliznjenimi kačami bodite skratka skrajno nejasni, dvakrat pa premislite tudi, preden sprejemete njihovo uslugo, saj vas bo ta stala veliko dražje, kot si mislite. In še to: nikar ne pomislite, da bi jih kritizirali, je še jasen Bernstein. Vsakršno krivdo bodo tako in tako zanikali (njim se namreč nikoli ni treba za nič opravičiti, saj so vendar poosebljena popolnost), vaše vznemirjenje ob tem pa bodo uporabili, da vas drugim prikažejo kot tistega, ki ima 'v resnici' problem.

Smo vas zdaj le prepričali, da so to prav zares eni izmed najbolj utrudljivih sodelavcev na svetu? Nismo dvomili!

Za več branja na dano temo vabimo na spletno povezavo: 101 strategija, kako preživeti norosti na delovnem mestu – prosto po dr. Albertu Bernsteinu!

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri