Jabolčna era Steva Jobsa

  • 18.11.2011

V spomin vizionarju, ki je digitalno glasbo ponesel v vsak žep.

7 fotografij v galeriji

Poglejmo najprej številke: 1. septembra 2010 je je Apple po svetu prodal že 275 milijonov ipodov. Od izida iTunes leta 2003 v spletni trgovini prodajo 46 skladb vsako sekundo. V začetku leta 2010 so prodali že več kot deset milijard digitalnih komadov, leta 2012 pa naj bi digitalna prodaja prehitela prodajo klasičnih albumov.

Ko sem spomladi leta 2001 začel pisati za revijo Playboy, se je sprva še vedno vse vrtelo okoli zgoščenk. MP3-fileti so bili rezervirani za pirate, ljubitelji glasbe pa smo vestno kupčkali plastične ovitke, v katerih je ždel laserski zapis glasbenih zgodb. Če sem hotel, da me glasba spremlja na sprehodu skozi mestno jedro, sem si moral opasati Sonyjev prenosni CD-predvajalnik in upati, da mestni avtobus ne poskoči čez kakšen asfaltni lapsus, saj je bilo tistih nekaj sekund spomina premalo, da ne bi predvajanje glasbe kolcnilo in se le betežno pobralo v normalno branje.

Od walkmanov do žepnih CD-predvajalnikov je glasba vsekakor že desetletja bila prenos­na. A jeseni prav tistega leta 2001 je moderna tehnologija doživela zgodovinski preobrat. Na oder je pred množico novinarjev in radovednežev stopil Steve Jobs, soustanovitelj podjetja Apple, in predstavil ipod. Tako se je začel imperij digitalne glasbe.

»Glasba je že prenosna. Mi smo jo naredili ultra prenosno,« je zmagoslavno napovedal Steve Jobs.

Apple resda rad prodaja v senzacionalističen celofan zavite igračke, a če jim moramo priznati vsaj en revolucionaren korak, je to brez dvoma ipod. Leta 2001 je to pomenilo še veliko več. Apple je predstavil napravo, v katero lahko v manj kot desetih minutah naložiš tisoč komadov. Za povprečnega ljubitelja melodij je to lahko pomenilo celotno glasbeno zbirko in nič več ni bilo treba izbirati, kateri cede si boš podaril za pot v šolo ali službo, za tek ali fitnes. Z izumom ipoda, od klasičnega do miniija, nana, shuffla in ne nazadnje toucha, si imel v žepu vso glasbo, ki jo imaš rad. Predvsem pa je bilo pomembno, da se je s tem spremenilo tudi dojemanje digitalne glasbe.

Ljudje glasbo najpogosteje poslušamo zelo specifično. Pogosto se namreč zgodi, da nam je od določenega izvajalca všeč kak komad, morda celo dva. Če smo svoj čas želeli ta komad imeti doma, smo bili primorani kupiti celoten album. Trgovina iTunes v računalniku in ipod v žepu sta ta postopek spremenila. Zdaj kupujemo in izbiramo le glasbo, ki jo resnično želimo poslušati. Namesto cene celotnega albuma si lahko za manj kot dolar legalno omislimo svoj jagodni izbor izvajalcev. Oziroma si vse spiratizirane MP3-je ruknemo v ipod, namesto da jih po zbirkah pečemo na kratkomet­ražne cedeje. Danes je to že samoumevna narava digitalne glasbe – glasba je podrejena okusu posamez­nika in je dostopna za vsak žep.

Tako, kot to mora biti.

Steve Jobs nam je zapustil svoje ispomenike: ipod, iphone, ipad, imac in predvsem digitalno udobje, v katerem lahko uživamo vsi. Glasbo, ki jo imamo kjerkoli doma, lahko prenesemo v ipod, da nas spremlja vsepovsod. Ni več pomem­bno, v kakšnem formatu je, s storitvijo iCloud pa niti ne bo pomem­bno, kje ta glasba je.

Valuta za merjenje uspešnosti v glasbi se je preobrazila, za ustvarjalce ni več pomembno le, koliko albumov prodajo, ampak tudi, kakšna je njihova digitalna prodaja. Poslušalci volimo s klikom. Glasba je dostopnejša kot kdajkoli.

V luči kapitalistične požrešnosti in očitkov, ki si jih podjetje Apple v določenih segmentih vsekakor zasluži (ne moreš biti tako mogočen in ne biti vsaj malo pokvarjen), smo šli skozi evolucijo digitalnega, za katero je nedvomno zaslužen in si zasluži tudi naše priznanje.

Preberite si Playboy intervju s Steve Jobsom iz leta 1985, samo nekaj let po tem, ko je luč sveta v Los Angelesu ugledal Apple.

Tekst: Darjo Hrib

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri