5 nasvetov, kako najbolje uporabili družbene medije za profesionalno promocijo

  • 07.11.2015

Pred nekaj tedni sem odprl svoj račun na Twitterju. Ja, vem, da smo leta 2015 in da zamujam za kakšnih deset let.

(Foto: Shutterstock)

Ta format mi ni bil pretirano všeč (težave sem imel z branjem vseh teh @-jev in #-jev in z omejevanjem sporočila na haikujevskih 140 znakov), mi ga je pa ob izidu moje knjige priporočil založnik. A ker sem že dolgoletni uporabnik Facebooka, dodal sem mu še Instagram, ki ga obožujem, sem si rekel, zakaj pa ne? Čeprav se po svoje zavedam, da se je nekako nekul pridružiti tviterskemu žuru tako pozno in zaradi napačnih razlogov.

Ampak ali je res narobe, če uporabimo družbene medije zgolj za profesionalno promocijo? Služijo mi namreč samo za to – nobenih fotografij svojih otrok, na primer. Predvsem gre za način, na katerega mi lahko sledijo bralci mojih knjig in člankov, ki se prostovoljno odločijo za oglase, ki jim jih pošiljam in v katerih promoviram svoje najnovejše knjige, članke, predavanja in projekte.

Ko nekaj povšečkamo ali nekomu sledimo, ga pravzaprav povabimo k oglaševanju v zameno za občutek polosebne povezave. Lahko sledimo Alecu Baldwinu na Twitterju in pri tem občutimo nekakšno umetno bližino, ali povšečkamo Droppkick Murphys na Facebooku in se pri tem počutimo fino, ker lahko svet vidi, da podpiramo kul bend.

V nekem prejšnjem članku z naslovom Rewire me sem podobo, kakršno ponujajo družbeni mediji, primerjal s tisto iz sveta resničnostnih šovov. Podobna sta si v tem, da so celo naši osebni opisi v osnovi skrbno izbrane, polikane različice nas samih, ki jih uporabljamo za to, da bi svetu predstavili svojo različico, tisto, za katero bi radi, da jo vidijo – pa čeprav ni nujno resnična. Mogoče je zato bolj pošteno uporabljati družbene medije zgolj kot promocijsko sredstvo, samo za oglaševanje posameznikovega dela, in ne za prikazovanje skrbno načrtovane, zrežirane različice nas samih, ki pravzaprav ni takšna, ko nas nihče ne gleda.

Pustimo filozofijo ob strani. Kot relativno nov v svetu družbenih medijev sem se lotil raziskovanja, kako jih najbolje uporabiti za profesionalno promocijo, in pri tem odkril nekaj koristnih nasvetov.

Naslednjih pet se mi zdi najuporabnejših.

Pazite na čas objave

Sem Američan in večina mojih bralcev živi v ZDA, sam pa živim v srednji Evropi, zato moram biti pazljiv na čas objave svojih sporočil prek družbenih medijev, če nočem, da bi se izgubili v poplavi drugih, preden bi se moje tarče prebudile.

Ob devetih po srednjeevropskem času je komaj šest zjutraj v New Yorku in tri sredi noči v Los Angelesu. Objava sporočila ob tej uri bi bila zapravljanje časa. Ne vzamejo si vsi dovolj časa, da bi preverili vse zadetke, ki jih je mogoče na stotine, ko preletijo svoje družbene medije. Največkrat bodo opazili samo tiste najnovejše.

Ne pokopljite svojih sporočil s slabim časovnim načrtovanjem. Tako sam objavljam svoja sporočila ob petih popoldne, kar je v Evropi še vedno delovni čas, na vzhodni obali ZDA je takrat čas za kosilo in zajtrk na zahodni obali – kar pomeni, da so vsi tisti, ki bi jih rad z njimi dosegel, vsaj domnevno dosegljivi, ne spijo. Če bi hotel doseči koga na Kitajskem, bi moral ravnati v skladu s tem.

Razmislite o programu, kot je Buffer, ki vam omogoči kreiranje enega samega sporočila, ki ga lahko pošljete prek vseh svojih družbenih medijev (Facebook, Twitter, Google+, LinkedIn), in to takrat, ko program oceni, kdaj bo sporočilo doseglo največ ljudi. Tako lahko na avtobusu na poti v službo sestavite pet sporočil, ki jih bo nato Buffer v strateških intervalih v naslednjih dveh dneh razposlal prek vaših družbenih medijev.

Uporabljajte Facebook Boost Post in ciljajte tako zelo izbrano, kot je le mogoče

Najboljši nasvet, ki sem ga prejel, je bil, naj uporabljam Boost Post na Facebooku. Najdete ga kot možnost ob vsaki posamični objavi na Facebooku. Gre za zelo poceni, zelo ozko ciljano oglaševanje, ki lahko pošlje karkoli, kar ste objavili, zelo ozko določeni skupini ljudi, ki jih osebno ne poznate (to niso vaši 'prijatelji').

Ko na primer v Londonu predavam na delavnicah o pisanju o umetnosti, pripravim objavo s podobo in povezavo do prijavnice, potem pa nastavim 'boost' tako, da poišče generacijo študentov, ki živijo v Londonu in katerih profili na družbenih medijih vsebujejo besedo 'umetnost'. Bolj ozka je ciljana skupina, cenejši je 'boost'. S svojim sem dosegel 13 tisoč ljudi, zapolnil svojo delavnico in vse to za 37 dolarjev.

Fotografija je vredna ogromno besed

Ljudje se veliko bolje odzovejo na fotografije ali kratke videoposnetke kot na besedilo. Oči zajamejo vso sliko, medtem ko se skozi besede prebijamo selektivno. Besedilo brez fotografije ima precej manj možnosti, da bo opaženo, kot pa tisto opremljeno z njo, še najbolje pa jo boste odnesli, če bo že fotografija sama izražala srž sporočila. Tako bo naslovnica knjige bolje prodajala knjigo kot pa kratek opis knjige, pa čeprav bi po branju opisa o knjigi izvedeli precej več.

Večina uporabnikov družbenih omrežij si želi čim hitreje prebaviti čim večjo količino informacij in bo zato sodila knjigo po njenem ovitku. Zato vedno vključite podobo. In če je ta podoba vredna objave na enem od družbenih omrežij, kot je Instagram, zakaj je ne bi poslali še drugam?

Spletna stran If This Than That vam omogoča programiranje 'receptov', ki bodo samodejno poslali objave z enega spletnega naslova, kot je Instagram, še na druge, ki jih imate, denimo na Facebook ali Twitter.

Obvladajte lojtre

Lojtre so najboljši način, da bo vaš tvit ali objava na Instagramu opažena in da se bo tako povečalo število vaših sledilcev. Kar nekaj časa sem potreboval, da sem se jih navadil, in še zdaj me jezi, da jih Twitter šteje med tistih 140 dovoljenih znakov, kar pomeni, da jih je treba uporabljati skrajno izbirčno. (Če bi bilo po moje, bi jih smeli uporabljati, kolikor bi hoteli, obenem pa bi morali biti izključeni iz glavnega besedila, ker so #nadležni#in#zmedejo#človeka#ko#se#prebija#skozi#njih – razumete, kaj mislim?)

Vloga lojtre je nekakšen risalni žebljiček, s katerim pripnete vašo fotografijo ali sporočilo na virtualno oglasno desko, na kateri so pripete vse objave, ki vsebujejo iste lojtre. Če bi radi, da bi kdo opazil vašo fotografijo hrane, ji dodajte katero od popularnih lojtric, kot sta #foodporn ali #foodgasm.

Pobrskajte po tem, katere so najpopularnejše lojtre, ki pridejo v poštev za vaš tvit, še preden ga pošljete. Pri Instagramu ni omejitev, kar se izbire lojter tiče, izberite jih ducat, če hočete, Twitter je pa pri tem skrajno omejujoč. Lojtre so torej samo eden od podaljškov ciljnega oglaševanja – če hočete sledilce, ki jih zanima hrana, začinite svojo tovrstne objave s 'hranilnimi' lojtrami.

Bodite kar se le da osebni

Igralec in bog družbenih omrežij James Franco je tako opravičeval svoje redno objavljanje selfijev. Objavlja jih, tako pravi, ker so njegovim sledilcem všeč bolj kot karkoli drugega. In čeprav sam v svojih objavah le tu in tam spustim kaj osebnega, opažam, da te prej­mejo mnogo več všečkov, večkrat so deljene z drugimi in prejmejo več naklonjenih komentarjev kot karkoli bolj objektivnega ali strogo profesionalnega. Zaradi tega sicer še nisem začel objavljati fotografij svojega psa, je pa dobro vedeti. Osebnejša sporočila – tako se zdi – prejmejo več odzivov in ti so pozitivnejši.

Noahu se lahko pridružite na Facebooku, Instagramu, Twitterju, Google+ ali LinkedInu.

TEKST Noah Charney

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri