Najnovejše ure: Šampanjec v živo, ure na spletu

  • 26.05.2019

Salon visokega urarstva (SIHH) v Ženevi je tradicionalno prvi velik dogodek v letu, na katerem zaznamo utrip urarske panoge. Proizvajalci, prodajalci in ljubitelji ur komentirajo novosti, izmenjujejo mnenja, modrujejo in napovedujejo. Svet luksuza pa se vrti po svoje in nihče ne ve, kam ga bo zaneslo.

(Foto: Sihh)

62 fotografij v galeriji

Prihajajo nove generacije z drugačnimi vrednotami, predvsem pa z drugačnimi načini komunikacije in s spremenjenimi nakupovalnimi navadami. Tem se je SIHH prilagodil z okrepljenimi aktivnostmi na družbenih omrežjih. Pritegnili so tudi nov krog povabljencev: novinarjev, blogerjev in tako presneto modernih 'vplivnežev'. SIHH je letos obiskalo 23 tisoč gostov, to je 15 odstotkov več kot lani, kot pa je rekel zapriseženi urarski novinar, se zdi, da je bilo več predvsem takih, ki so na Salonu raje slikali sebe kot ure.

Številne urarske znamke se pridružujejo trendu internetne prodaje, nekatere pa vidijo rešitev v neposredni prodaji skozi mrežo lastnih butikov, s katero bi se ognili pooblaščenim trgovcem in neposredno nadzirali maloprodajne cene in količine. Dve med njimi, Audemars Piguet in Richard Mille, sta že odpovedali udeležbo na naslednjem SIHH-u, saj bosta ure prodajali zgolj sami, torej ne bo več potrebe za srečevanje s trgovci. Tovrstne spremembe bodo prizadele predvsem urarske prodajalne, vendar tudi kupce in ljubitelje, ki bodo njihove ure lahko videli ali kupovali na neprimerno manj prodajnih mestih po svetu. Da je ta korak zelo drzen in tudi negotov, pove to, da se obe trenutno najuspešnejši urarski znamki, Rolex in Patek Philippe, močno opirata na svoje pooblaščene trgovce in pri tem vztrajata.

Kaj pa ure? Ja, tudi zaradi njih je bil ta Salon. Letos smo videli veliko cenovno zanimivih novosti, saj so proizvajalci ugotovili, da so pregrešno drage ure, kot so tiste s tourbilloni in z minutno repeticijo, res dobre za podobo znamke, hkrati pa prodajno vprašljive v trenutkih gospodarske in politične negotovosti. Na drugi strani so ure s praktičnimi lastnostmi, dostopne širšemu krogu ljubiteljev, ki se za nakupe ne odločajo glede na izid borznega boja med bikom in medvedom, ampak ure kupujejo iz veselja in iz lastnih prihrankov.

Nadaljuje se še trend manjšanja velikosti urnih ohišij, katerih premer se je v povprečju zmanjšal za kakšen milimeter ali dva, s čimer potrjujejo, da so zlati časi zapestnih plinomerov dokončno mimo.

Audemars Piguet: CODE 11.59

Ni je bilo ure, pravzaprav kolekcije, ki bi v Ženevi sprožila toliko pogovorov kot nova code 11.59, ki jo je AP-jev direktor Bennahmias napovedal kot največjo hišno novost po letu 1972. Na žalost je bilo slišati več negodovanja kot navdušenja, posebej še, ker gre za dolgo pričakovano elegantno uro, kakršno smo pri Audemars Piguetu pogrešali – brez pretiravanja – že desetletja in ki naj bi nasledila dosedanjo kolekcijo Jules Audemars.

Za code 11.59 so vzeli prepoznavne elemente slavnega royal oaka, kot so osmerokotna oblika (da, dobro je skrita pod okroglim pokrivalom), šesterokotni vijaki in izmenjujoče se brušene in polirane ploskve. Vse so oplemenitili še z nekaj novimi prijemi: kompleksnim večdelnim ohišjem, skeletnimi držali pasu in steklom, ki je hkrati napihnjeno in ukrivljeno.

V kronografsko verzijo code 11.59 (tudi ime je po mnenju mnogih grozno) so vgradili svoj prvi integrirani kronografski mehanizem s samodejnim navijanjem, kaliber 4302, a se je ta ob viharju zaradi oblike ure po krivici izgubil v ozadju. Ne glede na vse negativne kritike na eni strani in na vrhunske mehanizme, brezhibno obdelana in tehnično zapletena ohišja, posebno steklo in dragocene komponente na drugi bodo o uspehu ure odločili izključno kupci. Če ste med njimi, boste lahko izbirali med verzijami iz rdečega ali belega zlata s tremi kazalci, kronografom, večnim koledarjem in tourbillonom.

Jaeger-LeCoultre: MASTER ULTRA THIN PERPETUAL ENAMEL

Nekoč so bile številčnice ur bele ali srebrne, skozi čas so se jim pridružile črne, danes pa lahko govorimo o klasičnem kvartetu barv: beli, srebrni, črni in modri. Manufakture po modri marsikdaj posežejo, ko hočejo poudariti ekskluzivnost določenega modela, njegove posebne materiale in lastnosti. Našteto velja tudi za novost iz Jaeger-LeCoultrove kultne linije Master. Klasične lepote in vrhunskih mehanizmov, vključno z večnim koledarjem, smo pri JLC-ju že vajeni, master ultra thin perpetual enamel pa izstopa s polnočno modro emajlirano številčnico, narejeno s tehniko flinqué, pri kateri plasti tekočega emajla nanesejo na površino, gravirano z metodo guilloché, po vsakem nanosu pa številčnico žgejo v peči in to ponavljajo, dokler ne dosežejo želenega odtenka. Gravirani sončni žarki na koncu sijejo skozi prosojne plasti emajla ter dajejo številčnici vtis globine. Če bi se radi zazrli vanjo, cena ne bo edina ovira – naredili bodo le 100 primerkov z ohišji iz belega zlata.

Vacheron Constantin: OVERSEAS PERPETUAL CALENDAR

Kolo urarske zgodovine se obrača, igralci prihajajo in odhajajo, a na vrhu ostajajo tri imena. Najprestižnejša, najbolj zaželena in najbolj občudovana. Sveta trojica tradicionalnega urarstva: Audemars Piguet, Patek Philippe in Vacheron Constantin. Pravzaprav, imen v njih je šest, a znamke so le tri.

Če se vprašate po najbolj zaželenih luksuznih športnih urah sveta, je tu njihova trojica royal oak, nautilus in overseas. Pod slednjim imenom je Vacheron Constantin predstavil novost iz rdečega zlata z večnim koledarjem in modro številčnico. Ta daje povsem novo podobo uri z že znano tehniko (osnovni kaliber 1120 poznamo že od šestdesetih let 20. stoletja). Športno, drzno, mladostno, kakor želite. K rdečemu zlatu in modrini številčnice se podata modra pasova iz aligatorjevega usnja in kavčuka, ki ju dobite v kompletu, zamenjate pa ju lahko hitro in preprosto kar sami, saj ima ura poseben sistem pripenjanja pasov na ohišje. Občudovanja vreden kos, če imate skoraj 80 tisočakov zanj, zavidanja vreden, če jih nimate.

Cartier: SANTOS-DUMONT

Morajo biti luksuzne ure vedno mehanske? Ženske bodo to zanikale, moški pa … Bodo morda spremenili mnenje ob novem santos-dumontu. Njegova kultna oblika navdušuje že od začetka 20. stoletja, za zadnjo verzijo so dodelali podrobnosti številčnice – kazalci in rimske številke so elegantno tanki, značilna kvadratasta luneta je zdaj rahlo stožčasta namesto ravna. Največje presenečenje se skriva v notranjosti: santos-dumonta poganjajo izključno kvarčni mehanizmi, sicer ne čisto navadni, ampak takšni, ki ob veliki natančnosti tečejo brez menjave baterije dolgih šest let.

Za to so, kakor pravijo v Cartierju, poskrbeli s tehnično dodelavo mehanizmov pod lastno streho. Morda idealna ura za ljubitelje lepega, ki se jim ne da ukvarjati z nastavljanjem časa vsakič, ko si po nekaj dneh mirovanja pripnejo svojo zapestno dragocenost? Čisto mogoče! Santos-dumonta bodo izdelovali v dveh velikostih, konfekcijsko bi ju označili z M in L, obe pa z ohišji iz jekla, 18-karatnega zlata in iz njune kombinacije (jekleno ohišje, zlata luneta). Pas je vedno iz aligatorjevega usnja. Če bodo kdaj k šesterici dodali še verzije s kovinskimi zapestnicami, bo ponudba popolna.

Hermes: ARCEAU L'HEURE DE LA LUNE

Malo je znamk, ki so se iz sveta mode ali modnih dodatkov, če hočete, zavihtele med prave, občudovanja vredne igralce v urarski panogi. Ena takih redkih je Hermes, ki zadnja leta s svojimi urami žanje pohvale najbolj zahtevnih, navadno precej nergavih urarskih poznavalcev. Seveda so Hermesove mojstrovine plod dela znamenitih konstruktorjev mehanizmov in vrhunskih oblikovalcev, po katerih ta kultna znamka slovi že ves čas obstoja.

L'heure de la lune izstopa z dvema številčnicama, eno za čas in drugo za datum, pod katerima se vrti velik disk z dvema lunama in kaže položaj tega Zemljinega satelita, kakor ga v določenem trenutku vidimo s severne in južne poloble. Za še več astronomskega duha poskrbita dve možni številčnici, ena iz kosa meteorita, druga iz aventurina, obe pa spravljeni v ohišje premera 43 milimetrov, narejeno iz belega zlata. Vsako od verzij, ki ju poganja avtomatski Hermesov mehanizem H1837, bodo naredili v 100 primerkih. Bi jo imeli? Stane približno toliko kot dobro opremljen golf turbo dizel.

IWC: PILOT'S WATCH SPITFIRE

Letalske ure oziroma Fliegeruhren, kakor jim od vedno pravijo v Schaffhausnu, so v devetdesetih letih 20. stoletja pripomogle k razcvetu IWC-jeve prodaje. Zadržane, tehnično usmerjene ure so se v novem tisočletju pod novim lastnikom nekoliko uklonile bleščavi in v mnogih novih podobah do danes našle številne kupce. Zdaj se IWC vrača h koreninam (marketinški trik ali golo dejstvo, to je zdaj vprašanje), zato je svoji kolekciji Spitfire vrnil nekaj vojaške zadržanosti izpred dveh desetletij, kar uram dobro dene. Odziv nanje je odličen ne le zaradi podobe, ampak tudi zaradi cen, ki bodo na čisto spodnjem delu IWC-jeve palete, kar še vedno pomeni kakšnih štiri ali pet tisoč evrov.

Bržčas najbolj zaželeni bosta verziji s tremi kazalci in datumom ter kronograf. Obema so namenili lastne mehanizme, ki zamenjujejo tiste na osnovi Etinih (kronografski konstrukcijsko temelji na valjouxu 7750, a je toliko spremenjen, da mu pripada naziv hišnega IWC-jevega), in manjša ohišja, kar je danes splošen trend. To pomeni nosljivih 39 mm premera za trikazalčno uro in 41 milimetrov za kronograf. Še češnja na torti ali patina na zapestju, če hočete: obe verziji bosta ne samo iz jekla, ampak tudi iz danes tako zaželenega brona.

Panerai: SUBMERSIBLE 42 mm

Manufaktura z italijanskimi koreninami je še vedno sinonim za velike vojaške ure, vendar se novim smernicam prilagaja tudi z manjšimi ohišji. Čeprav uri s premerom 42 milimetrov še vedno ne moremo reči majhna, bo lepo sedla na zapestje marsikaterega lastnika, ki udobje nošenja postavlja pred tranzicijsko postavljaštvo zapestnih plinomerov.

Novi submersible 42 mm je uporabna, pregledna in lepa ura, če vam je le všeč Paneraijev oblikovalski slog. Tudi tehnično ima vse odlike svojih sester s širšimi boki: jekleno ohišje, keramično luneto, harmonikast pas iz kavčuka in plemenit mehanizem, tokrat kaliber OPXXXIV, ki temelji na tistem iz koncernskega partnerja ValFleurierja. Tesnjenje do 300 m bo dovolj za prave potapljače, verjetno pa tudi za pisarniške, ki so navadno zahtevnejši. Seveda, razen v črni barvi z modrimi napisi si lahko submersible 42 za 9500 evrov omislite tudi z zajetno dozo modrine okrog zrnaste sive številčnice.

Tekst Bojan Levič Foto Sihh, Proizvajalci

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri